V uredništvo smo prejeli kar nekaj vprašanj mladih punc, kdaj bomo naredili intervju s teboj. Kakšen odnos imaš z oboževalci?

Res? To je pa lepo! Ste eden izmed prvih portalov, ki me je "opazil", in to, da so vas za to prosile mlade punce, je še toliko bolj posebno. Zelo sem hvaležna za vsako podporo, vse lepe besede in vsako sporočilo, ki ga prejmem od ljudi, ki jim je všeč moja glasba.

Te kdaj za rokav pocukajo tudi na ulici, prosijo za selfi?

Redko, ker bolj malo hodim okoli, se pa zgodi.

Pa čutiš kaj odgovornosti glede na to, da si vzor številnim mladim dekletom? Kakšno sporočilo jim želiš poslati s svojimi objavami na družbenih omrežjih, s svojo glasbo?

O tem, da bi se po meni kdo zgledoval, iskreno še nisem razmišljala, ker sem z javnostjo za zdaj delila res majhen del sebe. Si pa želim, da bi se, glede na stvari, za katere se zavzemam. Na svojih socialnih omrežjih velikokrat mečem luč na pomembne problematike v svetu, kot so enakopravnost, istospolna usmerjenost, okoljevarstvo in problematika napačnega ravnanja z živalmi. Če s tem kakorkoli vplivam na mlada dekleta oziroma ljudi na splošno, pa tudi če samo na enega, sem vesela.

Kar se tiče glasbe, ko pišem pesem, ne razmišljam o tem, kakšno sporočilo s tem oddajam drugim. S svojo glasbo za zdaj primarno zdravim svojo dušo, svoje probleme. Vem pa, kakšen vpliv ima glasba na ljudi in kako dober občutek je, ko se najdeš v neki pesmi. Ko imaš občutek, da je bila napisana samo zate, pa čeprav jo je napisal nekdo na drugi strani sveta. Ko prejmem kakšno sporočilo, v katerem mi kdo napiše, da se mu je točno to zgodilo, ko je poslušal mojo pesem ... To je res nekaj posebnega.

Ali kot javna oseba čutiš še večji pritisk glede tega, kakšna moraš biti, kako moraš biti videti?

Seveda. Se pa trudim, da se ne počutim tako. Nikomur ne bi smele družbene norme, predvsem pa socialna omrežja ne, narekovati, kako naj bo videti, kako naj se oblači, obnaša, koliko kilogramov je preveč in koliko premalo. Tudi tistim malo bolj javnosti izpostavljenim osebam ne. Ker je naporno. Biti to, kar si, je danes prava redkost in komaj čakam, da bo nazaj v modi.

Maja letos je minilo 1 leto, odkar si izdala svoj prvi avtorski komad Mava. Si pričakovala, da bo postal takšna uspešnica, ko si ga pisala?

Ja in ne. Vedela sem, da je komad primeren za radie, tega, kako se bo pa pesem prijela, pa enostavno ne moreš vedeti. Sem pa presenetila samo sebe, kako komercialno pesem sem napisala kot svoj prvi singel. Ponavadi me vleče v bolj R&B vode.

Pesem si posnela v Romuniji, kjer si sodelovala s producentom Costijem, ki je prejel nominacijo za grammyja. Kako je prišlo do sodelovanja?

Čisto preprosto! Pisala sem mu na Instagramu, izmenjala sva si telefonski številki in še isti dan me je poklical. Dogovorila sva se za sestanek v Romuniji, tam pa sva se med poslušanjem njegovih nedokončanih projektov oba zapičila v instrumentalno podlago, ki je zdaj podlaga pesmi Mava, in začela delati. Ta isti večer sem komad napisala in tudi posnela. Delo je potekalo zelo hitro.

Je kakšen svetovni glasbenik, s katerim bi takoj sodelovala?

Seveda. Veliko njih. Ampak ne še. Najprej bi se rada še učila, razvijala, vadila svoje pisanje, interpretacijo, se zares našla in šele potem začela razmišljati o sodelovanjih s svetovnimi glasbeniki. Pred mano je še kar nekaj kilometrine.

Lahko bi rekli, da je bilo zadnje leto zate prelomno ... Kaj vse se je zgodilo in spremenilo? Kako pa si se spremenila ti?

V resnici se na prvi pogled nekoga, ki ni vpleten v moj vsak dan, ni zgodilo nič posebnega, le to, da sem se z izdajo dveh slovenskih singlov pojavila na domači sceni. Sem se pa ogromno spremenila jaz. Veliko sem se naučila, predvsem pa to, da se imam še veliko za naučiti. Dojela sem, kako nihče drug ne more dela zame opraviti boljše kot jaz, kako nihče ne vidi v mojo glavo in da so za uspeh potrebna žrtvovanja. Trenutno glasbi poskušam posvetiti od 6 do 8 ur na dan, razen enega prostega dneva v tednu. Mislim, da je bila to največja letošnja prelomnica. Da se končno zavedam, kako veliko dela je treba vložiti, da dosežeš nek cilj. Sploh v glasbi. Letos sem zares dojela, da so moji cilji preveliki za način dela, ki sem ga imela pred enim letom, in zato sem to spremenila.

Je ustvarjanje glasbe zate eden izmed tistih načinov, kjer daš lahko vse to iz sebe ... Kaj te najbolj navdihuje pri ustvarjanju glasbe?

Čeprav velikokrat pišem tudi brez kakršnega koli razloga, so zagotovo slabi občutki največkrat tisti, ki so odgovorni za nastanek najboljših pesmi. Sama pri sebi sem opazila, da dobro besedilo največkrat napišem takrat, ko pri meni prevladujejo slabi občutki, takrat, kadar pa prevladujejo dobri, napišem pa boljšo melodijo. Zagotovo pa je glasba najboljša terapija. Če samo pomislim, koliko ljudem je rešila življenje, s tem, da so jo samo poslušali, sem res hvaležna, da mi je bilo dano to, da se lahko skozi njo tudi izražam. Predvsem pa me navdihujejo drugi umetniki. Pevci, pisatelji, skladatelji, tekstopisci, arhitekti, slikarji ... In pa glasba sama.

Je kakšna razlika med Bianco na odru in Bianco v zasebnem življenju?

Seveda. Bianca na odru je, zanimivo, bolj sramežljiva kot Bianca v privatnem življenju, čeprav je velikokrat obratno. Mislim, da je to predvsem zato, ker mi manjka izkušenj in kilometrine. Vedno si pravim, da bi morala več nastopati in sprejemati več ponudb, da bi se to spremenilo. Sem pa prepričana, da bi vam v bližnji prihodnosti na to odgovorila drugače.

Sicer pa smo te spoznali že pred leti v šovu X Factor, kjer si postala tudi del dekliške skupine S.W.A.G. Kakšna izkušnja je bila to zate? Šov in nato biti del skupine?

Izkušnja je bila res zanimiva, ker je trajala skoraj celo eno leto. Res sem vesela, da sem se prijavila na X Factor in ne na Slovenija ima talent, ker je bil šov zastavljen čisto drugače. Z nami so se ukvarjali šest dni na teden, na koncu, v fazi živih oddaj, pa smo skupaj z ostalimi tekmovaci celo bivali. Imeli smo veliko snemalnih dni, intervjujev, plesnih vaj, vaj na odru ... Vozili so nas celo k frizerjem! (smeh) Če bi se vrnila v čas in izkušnjo lahko ponovila, bi se zagotovo bolj zabavala. Glede na to, da sem bila v šovu stara le 16 let, mislim, da sem takrat stvari jemala preveč resno. Veliko sem se tudi naučila, ena od teh stvari pa je bila ta, da sem dojela, da v skupini ne bi mogla biti prav dolgo.

Kako preživljaš letošnje poletje? Si sicer ena tistih, ki najraje poležavajo na plaži z dobro knjigo ali rada raziskuješ?

Čeprav sem mislila, da s tega poletja ne bo nič, sem vseeno kakšen dober mesec in še malo uspela preživeti na morju, na Hrvaškem in v Italiji. Čeprav imam morje rada, sem bolj mestni tip človeka, ki ceni arhitekturo velikih mest, množice in zgodovinske znamenitosti, tako, da celodnevno poležavanje na plaži zame ne pride v poštev. Če bi pa morala izbirati med poležavanjem na plaži in raziskovanjem, bi verjetno izbrala raziskovanje. Trenutno sem pa večinoma v studiu in doma s svojimi projekti.

Si kdaj kam odpotovala popolnoma sama? Če ne, bi to naredila?

Sem! Bila sem sama v Singapurju, Turčiji, na Češkem in v Italiji. Morda sem še kaj pozabila. Zelo rada potujem, kdaj pa kdaj pa se rada kam odpravim tudi popolnoma sama.

Vedno si tudi oblečena po zadnjih modnih trendih ... Iz katerih kosov je to poletje sestavljen tvoj najljubši stajling?

Hvala. (smeh) Za svoje 'outfite' porabim maksimalno eno minuto časa. Oblečem tisto, kar je najbolj na dosegu roke v omari, in tisto, ki se mi tisti moment zdi najbolj udobno. Obožujem trenirke in prevelike moške puloverje. Poleti pa sem večinoma v oblekah, samo zato, ker jih je najlažje obleči in me v vročini najmanj motijo. Sem pa obsedena s čevlji, priznam. S čevlji vseh vrst. Kupim jih, čeprav vem, da jih ne bom nikoli obula.

Si sicer velika modna navdušenka, rada nakupuješ?

Cenim dober smisel in okus za modo. Mislim pa, da se moja definicija "smisla za modo" pošteno razlikuje od norm. Vsaj v Sloveniji. Kot sem pa že povedala, najraje nakupujem čevlje. In očala! Ne vem, zakaj. Po mojem imam problem. (smeh)

In še za konec ... na kateri komad pa ti to poletje najraje zaplešeš in si ga ves čas vrtiš?

Moje 'playliste' so večinoma sestavljene iz nostalgičnih pesmi iz poznih 90-ih in zgodnjih 2000-ih. Te so brezčasne. Prav tako je na mojem vsakodnevnem seznamu Lady Gaga. Če bi pa morala določiti pesem, ki sem jo letos poleti največkrat predvajala, pa je to ... še vseeno Lady Gaga! (smeh) Ampak tista, stara. Za moje pojme so njeni prvi trije albumi najboljši albumi vseh časov.