Danes te poznamo kot enega najuspešnejših glasbenih prodcentov in glasbenikov pri nas. Kako pa se spominjaš svojih začetkov?

Spomnim se, da sem že pri šestih letih zelo rad pel. Že takrat sem zelo veliko prepeval in nastopal na različnih lokalnih prireditvah. Vedno sem imel ljubezen do ustvarjanja in vse se je nekako prepletalo. Veliko sem nastopal in tudi zelo hitro začel izstopati. V drugi polovici osnovne šole sem se potem preusmeril bolj v gledališče, ljubezen do petja pa se je potem vrnila v srednji šoli, ampak takrat že bolj v obliki ustvarjanja. Začelo pa se je na odru in priznam, da sem si vedno želel blesteti in biti v ospredju. S časom se ugotovil, da je moj glavni talent predvsem ustvarjanje, ne samo v glasbi, ampak ustvarjanje celih zgodb. Zdaj sem tudi nekaj časa pri Maraayji v ospredju kot producent in klaviaturist, in ne kot pevec. A še vedno vsak dan pojem, ko v studiju ustvarjam pesmi.

Glede na to, da prihajaš iz glasbene družine, si imel verjetno tudi vedno podporo staršev. Kako pomembna je ta podpora?

Abosultno je zelo pomembno, kako starši vidijo otrokovo strast glede česar koli. Mislim, da je bila pri meni podpora staršev tudi zato, ker sem bil vedno zelo neomajen. Jaz sem se za to strast tudi vedno žrtvoval in tega nikoli nisem počel zato, ker bi mi bilo dolgčas. Mislim, da če starši vidijo, da nekaj delaš z ljubeznijo, je prav, da te podprejo, če pa vidijo, da je vse skupaj malo 'luftarsko' in bolj za hobi, pa potem tudi oni to tako vzamejo. Mene so starši tudi veliko naučili. Oče je konec koncev igral v narodno-zabavnih ansamblih in je imel svojo skupino, mami pa uči glasbo. Zato sem z glasbo odrščal in bil z njo ves čas obkrožen z vseh strani družine.

Nobena skrivnost ni, da je Sloveniji na glasbenem področju zelo težko uspeti in da marsikomu to ne uspe.

Res je. Če pričakuješ, da boš čez noč uspel, da se boš malo pokazal in da ti bo vse postlano z rožicami, potem je res zelo težko uspeti. Tisti, ki jih jaz poznam in so uspeli, so se morali marsičemu odreči, malo pa so imeli tudi sreče s finančne plati. Tisti, ki jih mi odkrijemo, so na prvem mestu predvsem ljudje. Seveda so tudi talentirani, a na prvem mestu je njihova osebnost, pripravljenost do dela in zaupanja. Pri vsakem izvajalcu vedno opazim najprej to, kakšen človek je.

Talent za uspeh torej ni dovolj?

Talent ni niti polovica. A mora biti. Tisti z manj talenta ponavadi na začetku naredijo veliko več, ker se zavedajo, da morajo veliko delati in tudi rahlo prehitijo tiste, ki imajo več talenta. Bil sem priča ogromno takšnim zgodbam in mi je tega žal, ampak to je pravilo in ne samo izjema.

Vsaka javna oseba se na svoji poti sooča tudi z nevoščljivostjo in negativnimi kritikami. Kako ti to sprejemaš?

To je povsem človeška stvar in neke vrste pozitivna ljubosumnost. Všeč mi je, ko gre nekomu med mojimi izvajalci malo bolje in je to ostalim motivacija. Zaradi tega si potem vsak želi biti boljši in meni se to zdi samo spodbudno. Bolj je problem, ko pride prelaganja krivde svojega neuspeha na uspeh nekoga drugega. To pa ni nič kaj konstruktivno.

So te kritike kdaj prizadele?

Vedno. Ampak greš skozi to. S časom začneš drugače gledati na negativne komentarje in veš, kdo stoji za njimi. Vseeno pa je včasih bolje, da so komentarji, pa četudi so negativni, kot pa če nihče ne opazi tvojega dela.

Kaj ti še danes pri delu predstavlja izziv?

Izzivi so zelo različni. Vedno mi je izziv doseči nekaj novega in ne mislim z novim izvajalcem. Če na primer nekje nekaj deluje, ti s časom to postane samoumevno. Zato si avtomatsko zadam nekaj novega in si postavim nov izziv. Ne glede na to, ali gre za izvajalca, ustvarjanje risank, nastopi, nova publika, osvojiti nove države ... Vedno poiščem izziv, ki je velikokrat tudi v sodelovanju z novimi ekipami, širjenju kadra ... Pri meni dela več glasbenih producentov, imamo svojo video ekipo ... Skratka, smo kot družina in med nami vlada sinergija.

Bi rekel, da imamo v Slovenijo veliko talentov oziroma tistih, ki nekaj počnejo z veliko željo?

Mislim, da ima Slovenija veliko talentov in ne samo pevskih, ampak tudi drugih. Zato mi je žal, da je premalo priložnosti za tiste talente, ki jih ne vidimo v ospredju. Za talente tistih, ki tudi ustvarjajo in si želijo biti del tega mozaika. Ki so pomembni zato, da sploh lahko vidimo končne izdelke, v katerih blestijo zvezde. Ogromno ljudi je v ozadju in ne samo mendžerjev in producentov, ampak tudi tistih, ki držijo luč, gredo po malico, se spomnijo scenarija videospota, fotografirajo zakulisje, objavljajo na družbenih omrežjih in tako naprej. Vedno je prostor za ljudi, ki niso v ospredju, a si želijo biti del procesa in za to ne dobijo priložnosti. Prevečkrat so zapostavljeni, a so enako pomembni pri končnem izdelku.

Dobimo veliko prošenj, a se žal ne moremo odzvati na vsako in vsega pregledati. Z akcijo Čas, da zablestiš pa bomo pregledali čisto vsako prijavo, vsako vizijo in vsakemu delovnemu mestu v sklopu videospota, ki si ga je nekdo zamislil, bomo posvetili pozornost. Prepričan sem, da bomo na koncu izbrali super ekipo tako tistih, ki bodo v spotu nastopali, kot vseh ostalih, ki bodo soustvarjali videospot.

ČAS DA ZABLESTIŠ – PRIJAVI SE!

Ne izpusti edinstvene priložnosti, pusti svoje podatke preko obrazca spodaj in nam povej, na kakšen način si želiš prispevati svoj pečat k soustvarjanju videospota za nov poletni hit Nike Zorjan in Isaaca Palme.

Prijave vsega, kar ponuja svet šovbiznisa, bo pregledala ekipa in te morda povabi k sodelovanju. Čas je, da zablestiš! Ne zamudi te priložnosti! Prijavi sebe ali prijatelja, ki veš, da ima strast ustvarjanja na katerem koli področju šovbiznisa.

Sponzorirana vsebina