Ditka je leta 2019 postala zmagovalka največjega mednarodnega festivala za kantavtorje v Bolgariji, 2015 je bila njena pesem Silence uvrščena v polfinale ameriškega tekmovanja "Unsigned Only", 2013 pa je bila njena pesem Dreamer uvrščena v finale skladateljskega tekmovanja v Angliji. Lani je sodelovala z Britanskim producentom Stuartom Eppsom (Elton John, Led Zeppelin, Oasis idr.) in pod njegovo založbo "Epps Records" izdala svojo avtorsko skladbo Cold Heart. 

Prvega julija je izšel tvoj četrti studijski album 'Med nama je angel', na katerem si poleg poezije Ferija Lainščka zbrala tudi poezijo drugih priznanih pesnikov. Kaj je tisto, kar te pri poeziji najbolj navdušuje?

Pri poeziji me najbolj prevzame to, kako lahko v nekaj kratkih stavkih in z izbiro pravih besed pove tako zelo veliko in preda tako pomembna sporočila. Strniti bistvo v nekaj kratkega in napisati tako, da poboža dušo, se mi zdi velika umetnost.

Obenem pa je to zagotovo tudi način, kako jo približati širši publiki, se strinjaš?

Vsak pesnik ima svoj način izražanja in pisanja. Poezija določenih je lažje dostopna, poezija drugih pa zahteva nekaj več časa za poglobitev in razumevanje. Tudi vsak pesnik ne nagovori vsakega posameznika. Ene tematike so nekomu bližje kot drugemu. Strinjam pa se, da lahko glasba ob poeziji pomaga k njenemu razumevanju in tudi še tako zahtevne tematike naredi dostopnejše in lažje za razumevanje. Kvalitetno in poslušljivo uglasbena poezija hkrati prispeva k prepoznavnosti pesnikov in njihovih del ter k prepoznavnosti slovenskega jezika.

Kakšna tematika prevladuje? Je to ljubezen?

Tako je. Tudi na novem albumu prevladuje tematika o ljubezni. Nenazadnje menim, da nič ni večjega od ljubezni. Kjer je prisotna ljubezen, tam je prisotna dobra energija, sprejemanje, prijaznost in sreča. Zato se mi zdi pomembno sporočilo o ljubezni predati tudi skozi glasbo in poezijo. Hkrati se skozi pesmi izbranih pesnikov dotaknem tudi drugih tematik, ki so del življenja vsakega posameznika. Ganljiva je pesem Srečka Kosovela, ki na subtilen način opeva slutnjo o smrti, pa Kajuhova poezija, ki poziva k uporu ljudstva proti vojni in za mir.

Ker gre za uglasbeno poezijo, je zelo pomembno, da besedilom prisluhnemo. Znamo to narediti, jih začutiti?

Izjemno pomembno je, da besedilom zares prisluhnemo. Na mojih koncertih je zares v ospredju interpretacija poezije skozi petje in z igranjem kitare, medtem ko ostali instrumenti v bogatih in premišljenih aranžmajih le-to smiselno podprejo. Vsaka pesem ima svojo zgodbo, skozi besedilo, ki je pogosto precej kompleksno in nikoli na prvo žogo. Če zares prisluhnemo, ob koncu vsake pesmi prejmemo neko globlje sporočilo. Za svojo publiko lahko brez težav rečem, da zna prisluhniti in začutiti uglasbeno poezijo. Tudi vedo, da gre za koncert, ki ni povsem običajen in je bolj neke vrste glasbeno-literarni. Prisluhnejo, včasih tudi zraven zapojejo in vem, da zgodbe tudi začutijo, saj po koncertih z mano večkrat podelijo svoja občutja in misli.

Tvoja glasba je nežna, drugačna ... Se ti zdi, da je drugačnost, unikatnost ... to, da si nekaj posebnega, v današnjih časih nekaj redkega? Kako pomembno je, da ostanemo zvesti sami sebi?

Zdi se mi, da svet še nikoli ni bil tako dostopen, kot je sedaj – v smislu, kako hitro pridemo do informacij in spremljamo življenja drugih. Zdi se, da vsak o vsakem ve vse. Precej manj je resnične zasebnosti in intimnosti oz. jo je toliko bolj treba varovati. Tudi če tega nočemo, razne informacije iz vseh strani hitro prodrejo v našo podzavest in nas lahko zavedejo. Zato je biti drugačen in unikaten v tem modernem svetu prava redkost in nekaj zelo posebnega, a hkrati delikatnega. Da to lahko si, je pomembno ves čas delati na sebi ter se spraševati, kdo in kaj smo, kakšne so naše vrednote, v kaj zares verjamemo in kam nas vodi naš notranji glas. Treba se je naučiti ločiti med lastnimi prepričanji oz. odgovori našega srca in zunanjimi sugestijami. Sama sem mnenja, da je za zadovoljno in srečno življenje ključno poslušati svoj notranji glas in znati reči ne vplivom iz okolja.

V zadnjih nekaj letih smo se vedno bolj začeli obračati vase, razmišljati o tem, kaj naj osrečuje in kaj ne ... Ali se po tvojem mnenju dovolj zavedamo, kakšno moč imajo naše misli in da te v veliki meri usmerjajo tok našega življenja?

Če bi bili vsi zmožni ozavestiti to dejstvo, sem prepričana, da bi bilo na svetu več mirnejših in srečnejših ljudi. Na dan skozi naš um šviga na tisoče in tisoče misli in večina jih je v resnici nepomembnih. A ljudje imamo to lastnost, da prav mislim posvečamo tako veliko pozornost. Tako smo z mislimi pogosto v drugem svetu in se že sekiramo za stvari, ki se niti še niso zgodile, ter si v glavi postavljamo običajno precej bolj tragične scenarije. Misel sproži določeno čustvo, to pa določeno vedenje. Ko se naučimo selekcionirati pomembno misel od nepomembne, se naučimo živeti v trenutku, čuječe, tu in zdaj.

Bi rekla, da je napaka, ki jo ljudje na splošno veliko delamo, tudi ta, da srečo iščemo v drugih ljudeh in zunanjih dejavnikih, namesto v sebi?

S tem se vsekakor strinjam. Kdor bo iskal srečo zunaj sebe, je ne bo našel, ali pa ta ne bo trajna. Pot do tega spoznanja je včasih lahko zelo dolga, a ko to dejstvo ozavestimo, postane tako preprosto. Nenazadnje smo sami sebi lahko največji sovražnik ali pa najboljši prijatelj in ključno je, da imamo v prvi vrsti radi sebe. Lepo je imeti ob sebi ljudi, ki nas podpirajo in imajo radi, a pretirana navezanost ni dobra. Lepo je tudi imeti materialne stvari, ki nam zagotavljajo udobje. A to naj bo samo bonus. Vsak sam pa mora ta občutek sreče začutiti v sebi, zaradi sebe. Ta notranja sreča je lahko novo znanje, navdih ali pa preprosto zavesten dih. Menim, da ko najdemo srečo v sebi, veliko bolj cenimo tudi zunanje dejavnike, ki pa jih ne jemljemo več z neko nujo, ampak z zdravo distanco. 

Kaj tebe v življenju najbolj osrečuje? Poleg glasbe seveda. 

Zares me osrečuje dejstvo, da imam vsak dan znova možnost za osebnostno rast. Da lahko odkrivam svoje potenciale, opravljam delo, ki mi je hkrati najljubši hobi, da lahko skrbim za svoje zdravje in dobro počutje. Osreči me, ko napišem novo pesem, pa sprehod v gozdu z mojim kužkom, še posebej poleti, ko najdem še kakšno jagodičevje za srečo svojih brbončic. Osrečujejo me dobri odnosi z mojimi bližnjimi, potovanja, kulinarika, gibanje ... Prav tako pa tudi trenutki v samoti, namenjeni jogi in meditaciji.

Kaj so te o skrbi zase naučile ženske, ki ti veliko pomenijo? O tem, da moraš sebe postaviti na prvo mesto ... Kakšne ženske so tvoje vzornice?

Moja mama Jelka me je že kot majhno deklico učila, da v življenju štejeta poštenost in korektnost ter da je pomembno razmišljati s svojo glavo in si upati postaviti zase. Moja sestra Eva mi je pomagala ozavestiti dejstvo, kako pomembno je z gibanjem in zdravo prehrano skrbeti za svoje telo in duha. Tudi moja babica Joža je bila izjemna ženska in moja dobra prijateljica. Naučila me je, da je v življenju treba pošteno in pridno delati, če želimo rezultate, hkrati me je naučila empatije, od nje pa sem prevzela tudi eno zelo lepo lastnost, in sicer to, da znam prisluhniti. Tudi sicer se na svoji poti večinoma srečujem z ženskami in vsakič znova me katera navdahne. Moja vzornica je ženska, ki je samostojna, poštena, ljubeča, samozavestna v dobrem smislu, pogumno sledi svojim ciljem, usklajuje družino in kariero, pri vsem tem pa si zna vzeti čas zase, poskrbeti za svojo blaginjo in hkrati ves čas ohranjati svojo žensko energijo.