Legebitra že desetletja za enakopravnost in pravice LGBTIQ+ skupnosti

Društvo Legebitra se že skoraj tri desetletja ukvarja z izboljševanjem položaja LGBTIQ+ oseb v Sloveniji. Čeprav je skupnost danes precej bolj vidna kot nekoč, to še ne pomeni, da so diskriminacija, nasilje in druge ovire izginili. Večja izpostavljenost lahko namreč, kot opozarjajo, prinese tudi več sovraštva.

Danes izvajajo širok nabor programov, od mladinskega centra in brezplačnega testiranja na HIV ter spolno prenosljive okužbe do psihosocialnega svetovanja, pravne pomoči, izobraževanj in zagovorništva. S svojimi aktivnostmi naslavljajo različne skupine, med drugim tudi mavrične družine.

Pomemben del njihovega delovanja predstavljajo tudi raziskovanje, zbiranje podatkov in ozaveščanje javnosti. V arhivu publikacij so med drugim raziskave in poročila o pravnem priznanju spola, položaju skupnosti v Sloveniji ter razmerah v šolskem okolju, med njimi tudi raziskava Prebijmo molk v šolah.

Legebitra je dejavna tudi na publicističnem področju. Izdaja brezplačno revijo GEJM, ki je leta 2016 prvič izšla kot posebna številka revije Narobe, od leta 2019 pa izhaja kot samostojen tiskani medij. Predstavljajo jo kot edino tiskano revijo LGBTIQ+ v Sloveniji.

Položaj skupnosti se ne kaže le skozi zakonodajo in pravice, temveč tudi skozi vsakdanje življenje ter občutek varnosti in sprejetosti. V primerjavi s preteklostjo je danes njena prisotnost v javnem prostoru in popularni kulturi veliko večja. A večja vidnost ima tudi svojo drugo plat. "Prinese s sabo večje sovraštvo, večje neodobravanje in večje nasprotovanje," opozarja Neo Nova. Več o trenutnem položaju skupnosti in izzivih, ki jih prinaša večja vidnost, si oglejte v spodnjem videoposnetku.

Pri Legebitri opozarjajo, da je v zadnjih letih tudi na globalni ravni opazen porast sovraštva do marginaliziranih skupin, ki vse pogosteje postajajo tarča političnega izpostavljanja. Med najbolj izpostavljenimi so transspolne osebe, katerih pravice so vse pogosteje predmet medijskih in političnih razprav. Ob tem ostaja pereče tudi vprašanje vključevanja teh tematik v šole. Takšno družbeno ozračje se odraža tudi v vsakdanjem življenju posameznikov, od občutka varnosti in sprejetosti do dostopa do izobraževanja, prostočasnih dejavnosti in možnosti oblikovanja lastnega socialnega kroga.

Pomemben korak k večji enakopravnosti je prinesla izenačitev pravic istospolnih parov, vendar pri Legebitri opozarjajo, da s tem še zdaleč niso bila rešena vsa odprta vprašanja. "Zelo pogosto se zgodi, da smo mnenja, da se je po izenačitvi pravic do poroke oziroma zakonske zveze istospolnih parov vse nekako uredilo in da ne obstaja več potreba po tem, da se dela še na nekih področjih, čemur ni tako."

Med področji, ki zahtevajo dodatne spremembe, izpostavljajo predvsem šolstvo in zdravstvo. V izobraževalnem sistemu poudarjajo pomen preprečevanja diskriminacije in nasilja ter ustvarjanja varnega in vključujočega okolja za učence. V zdravstvu ostajata v ospredju duševno zdravje in dostop do celostne psihosocialne podpore, kjer pomemben del vrzeli v javnem sistemu še vedno zapolnjujejo nevladne organizacije. Posebno pozornost namenjajo tudi zdravstveni obravnavi transspolnih oseb in dostopu do medicinske tranzicije.

Kot eno ključnih nerešenih vprašanj Neo Nova izpostavlja pravno priznanje spola. "Absolutna prioriteta je pravno priznanje spola transoseb v Sloveniji," opozarja in dodaja, da je za spremembo spolnega markerja na osebnih dokumentih še vedno treba pridobiti zdravniško potrdilo. Katere spremembe so po njegovem mnenju na področju enakopravnosti še potrebne, si oglejte v spodnjem videoposnetku.

Razlike v izkušnjah se kažejo tudi glede na okolje, v katerem posameznik živi. Večina večjih organizacij deluje v Ljubljani, čeprav so lokalne iniciative prisotne tudi drugod po Sloveniji. V večjih mestih je praviloma lažji dostop do podpornih storitev, skupnosti in vsebin, vendar ruralnih okolij zato ni mogoče posplošeno označiti za manj sprejemajoča.

Pomembno vlogo pri tem ima dostop do podpore, ki se lahko med posameznimi okolji precej razlikuje. To se kaže tudi v šolah, kjer lahko večje ustanove zaradi večjega števila zaposlenih in oddelkov lažje zagotovijo ustrezne prilagoditve. Za mladostnika je lahko ključna že prisotnost osebe, na katero se lahko obrne po pomoč in ob kateri se počuti varno.

Z večjo prisotnostjo skupnosti na družbenih omrežjih se povečuje tudi izpostavljenost sovražnemu govoru. Pri Legebitri opozarjajo, da so se že srečali s primeri, ki so pokazali, kako hitro se lahko takšne vsebine razširijo. Problematiko zato naslavljajo tudi z beleženjem primerov sovražnega govora, diskriminacije in dejanj iz sovraštva. Težavo predstavlja pomanjkanje sistematičnega beleženja, zaradi česar je težje oceniti razsežnost problema in oblikovati ustrezne ukrepe. V ta namen je nastala tudi spletna stran NiPrav.si, kjer lahko posamezniki prijavijo tovrstne primere, zbrani podatki pa lahko služijo kot podlaga za nadaljnje sodelovanje s pristojnimi institucijami.

Ali je mladim danes lažje razkriti svojo spolno usmerjenost kot pred desetletjem, ni mogoče posplošiti. Večja dostopnost informacij, podpornih programov in skupnosti sicer ponuja več možnosti za raziskovanje lastne identitete in iskanje pomoči, vendar so izkušnje posameznikov še vedno močno odvisne od okolja, v katerem živijo.

"Želim delovati tudi z mislijo na osebe LGBT, ki jim je težko tudi danes," pravi Neo Nova in pri tem izpostavlja mlade, ki nimajo podpore v družinskem okolju, doživljajo nasilje v šoli ali se zaradi okolja, v katerem odraščajo, srečujejo z drugimi ovirami pri svobodnem izražanju svoje identitete.

Takšne okoliščine lahko vplivajo tudi na pomembne življenjske odločitve, od izobraževanja in selitve do vključevanja v prostočasne dejavnosti. Pri izbiri slednjih lahko vprašanje, ali je določeno okolje dovolj varno in sprejemajoče, postane pomembnejše od same želje po sodelovanju.

Za Nea Novo ima delo pri Legebitri tudi močno osebno noto. Motivacijo najde v sodelavkah, skupnem delu in predvsem občutku, da lahko s svojim delovanjem konkretno pomagajo ljudem. Pomemben del njegovega dela je tudi povezanost s skupnostjo. "Počutim se kot del neke skupnosti in mi je lažje ter se počutim varneje tudi v obdobjih, ki mogoče niso toliko naklonjena naši skupnosti."