Kako bi nekomu, ki to področje slabše pozna, razložila, kakšne filme lahko vidi na festivalu žanrskega filma? 

Festival Kurja polt, kot pravi naša mantra, praznuje in prikazuje tisto čudovito bizarno, drzno in divje polje filmske ekspresije, etike in estetike, ki nosi oznake kultni, eksploatacijski, off mainstream, B film, parafilm, camp in tako dalje. Specifika Kurje polti je v tem, da gre za povečini retrospektiven festival, kar pomeni, da prikazuje dela filmske dediščine, in je posvečen ohranjanju izvorne kinematografske izkušnje, torej prikazovanju filmov s filmskega traku.

Kaj pa je ta poseben čar žanrskega filma? Zakaj ima goreče privržence?

Ko govorimo o festivalih žanrskega filma, imamo v mislih koncept in polje žanrskega filma v ožjem, specifičnem pomenu: tu navadno prednjačijo grozljivke, srhljivke, pa krimiči, akcionerji, vesterni, znanstvenofantastični, pustolovski in fantazijski filmi – filmi iz tega žanrskega nabora so hkrati tisti, ki najbolj pogosto postanejo tako imenovani kultni filmi, filmi posebej notoričnega renomeja, ki imajo svojo trdno bazo privržencev in poznavalcev.

Zakaj so ti filmi zanimivi? Ker so drugačni, nekonvencionalni, pogosto drastični, radikalni, čudaški. Ker te kot gledalca in tudi kot poznavalca filma uspejo presenetiti. Ker so ekscesni, ne le v nazornem prikazovanju nasilja in spolnosti, kar jih pogosto zaznamuje, temveč tudi v svojih neverjetnih scenarijih, posebnih učinkih in scenografijah, nenazadnje v svojih produkcijskih okoliščinah. Nizkoproračunske filme že kar po pravilu spremljajo neverjetne anekdote o njihovem nastanku. In zanimivi so tudi zato, ker se dodobra zavedajo in v polnosti izrabljajo dejstvo, da so filmi, fikcija – da si torej lahko dovolijo vse, tudi nemogoče in neverjetno za upodabljanje in sporočanje včasih povsem resničnega in vsakdanjega.

Mnogo krat so žanrski filmi podcenjevani, a v resnici tudi veliko povedo o nas, kajne?

Seveda tudi ti, žanrski, kultni filmi – tako kot večina filmskih in umetniških izrazov kot takih – nosijo sporočila, komentirajo našo realnost, opazujejo in opisujejo človeka in svet. Ker so ti filmi pogosto polni nasilja, pa tudi spolnosti in golote – še zlasti v 70. letih, časovni meki vsega žanrskega in kultnega – se seveda kar ponujajo v obtožbo in napačno tolmačenje. Varuhi morale in dobrega okusa, med njimi v prvi vrsti cenzorji, so te filme navadno obsojali in prepovedovali, češ da s svojimi prikazi nasilja le to promovirajo, celo sprožajo in podpihujejo. Kar je nekaj takšnega, kot bi promoviranje nasilja odkrivali v Zločinu in kazni Dostojevskega (Fjodora Mihajloviča op. n).

In mar niso nasilje, spolnost in golota neločljiv del človeške izkušnje, tako rekoč medkulturne univerzalije? Tisti, ki cenimo različne in tovrstne filmske govorice, seveda v teh filmih kot tudi v njihovih izrazih nasilja prepoznavamo marsikaj drugega. Politično ost tega filma, humorno ironijo onega, pri tretjem samorefleksijo, komentar lastnih, žanrskih konvencij ... Lani smo tako na četrtem festivalu Kurja polt razmišljali o političnem žanrskem filmu. Letošnja tematska retrospektiva, naslovljena "Ko narava podivja," prinaša filme in avtorje, ki na skrajno različne načine, nekateri načrtno, drugi morda povsem nenamerno problematizirajo človekov odnos do narave – naj gre za domet naše okoljevarstvene zavesti, posledice nebrzdanega pohoda znanosti, tehnologije in industrije, posledice onesnaževanja, distopične vizije prihodnosti, kakršno ponuja Faza IV (Phase IV),  film iz leta 1974, ali utopične poskuse človekovega sožitja z divjimi zvermi kot v filmu Rjovenje (Roar) iz leta 1981.     

Lahko predlagate 5 top filmov z vašega festivala, s katerimi bi lahko nekdo vstopil v ta svet žanrskega filma?

Za vstop v svet žanrskega filma je obisk festivala Kurja polt res priročen in enostaven recept. Težko bi si želeli lepšega obreda iniciacije, kot je pet dni in petnajst projekcij klenih žanrskih klasik in kultnih filmov v temi kinodvorane, družbi domačih filmskih ljubiteljev in mednarodnih festivalskih gostov, povečini na 35-milimetrskih filmskih kopijah. Prav vsi filmi festivala so tam z razlogom, izbrani skrbno in premišljeno.

Če pa bi za začetnika ali začetnico morali izbrati top 5 letošnje edicije, potem so to naslednji:

- avstralski eko-triler Dolgi konec tedna (Long Weekend, 1978), ker je Avstralska kinematografija v 70. letih obrodila plodno in edinstveno paleto žanrskih filmov, ki je bila vse predolgo in po krivem spregledana

- Pošast iz črne lagune (Creature from the Black Lagoon, 1954), absolutna klasika zgodnjega 3D filma, mešanica romantične pustolovščine in klasične grozljivke 50. let

- vsaj eden od velikanov evropskega žanrskega podzemlja, italijanski maestro Lucio Fulci in njegova kultna zombijada Zombi 2 (1979) ali poljski mojster grozljive erotike Walerian Borowczyk in njegov šolski primer skrajno unikatnega podžanra "horrotike" Zver (La Bête, 1975)

- pa sodobna reimaginacija hongkonškega filma borilnih veščin Mojster meča 3D (San shao ye de jian 3D, 2016), poln nihilističnih antijunakov, bojevniških princes in brhkih kurtizan

- in nenazadnje projekcija filma Vinyan (2008) v režiji častnega gosta letošnje edicije, belgijskega režiserja Fabricea du Welza, ki jo bo pospremil daljši pogovor z avtorjem 

Prav skozi pogovore kot tudi predavanja naše mednarodne Konference kultnega filma, pa lahko gledalec zagotovo najlažje vstopi v te specifične in pogosto zelo drugačne filmske govorice, kakršnim je posvečen festival Kurja polt.         

Kako težko je organizirati takšen festival pri nas? Verjetno ni enostavno.

So težave in so izzivi, to velja bržkone za organizacijo vsakega kulturnega dogodka. Kot nevladniki, neprofitno društvo, ki prireja filmski festival manjšega ali srednjega obsega, se seveda spopadamo s finančno podhranjenostjo in negotovostjo. K sreči ima Kurja polt trdna zaveznika v svojih koprodukcijskih partnerjih, Kinodvoru in Slovenski kinoteki, in tudi javni sofinancer Slovenski filmski center ima vedno več posluha za pomen naše dejavnosti. Toda državna podpora na področju kulture in specifično podpora filmskih festivalov je majhna in tako je proračun festivala Kurja polt, denimo v primerjavi s podobnimi festivali na tujem, naravnost simboličen.

Obenem delujemo na majhnem trgu, kar v zelo praktičnem smislu pomeni, da so naše kinodvorane manjše, občinstva manj številna, vstopnice cenejše, stroški pa visoki. Za primer, tuji distributerji in prodajni agenti, ki zastopajo film za festivalsko prikazovanje, le tega za enako ceno ponudijo festivalu Kurja polt in tistemu, ki se odvija v londonski dvorani s tisoč sedeži in nekajkrat višjo ceno vstopnice. Za drugačen primer, v Sloveniji nam zakon veleva, da sleherni film opremimo s slovenskimi podnapisi, kar zlasti pri festivalih z majhnimi proračuni in enkratnimi projekcijami filmov predstavlja izjemen izdatek. Na žalost pa zanj država ne zagotavlja posebnega fundusa. Tudi s to težavo se naši kolegi iz tiste londonske dvorane s tisoč sedeži ne soočajo.

Toda to so splošne, tako rekoč sistemske težave, ki pestijo mnoge filmske festivale. In potem so tu izzivi, ki so specifični za festival Kurja polt. Ker smo povečini retrospektiven festival in filme prikazujemo na filmskem traku, je priprava vsake edicije najprej velik detektivski izziv – iskanje še obstoječih in ohranjenih filmskih kopij in po drugi strani iskanje imetnikov predvajalnih pravic. Sila redko se zgodi, da najdemo fizičen film in njegovega "lastnika" na istem mestu. Nič nenavadnega pa ni, če nas odkrivanje avtorskih pravic za obskuren francoski film iz 70. let od Pariza, prek Madrida in New Yorka nazadnje pripelje v malo mestece na Nizozemskem. Takšne so naše sladke težave. Izzivi, ki se jih vsako leto naravnost veselimo.