"Ženske imamo pogosto težave s sprejemanjem svojega telesa. Kar se tiče počutja v lastni koži, bi rekla, da so ženske pri 50 in 60 s tem manj obremenjene. Ne grenijo si več toliko življenja s tem, kako so videti, so bolj sproščene in to izžarevajo. Poleg tega mislim, da so tiste popolne, manekenske postave že zdavnaj "out". Vedno bolj prihaja do izraza individualnost in posebnost posameznice. Pravi moški nas ljubijo zaradi nas samih, takšne, kot smo, skupaj s kakšnim odvečnim kilogramom," pravi fotografinja Maja Slabe, ki je v svoj fotografski objektiv ujela že številne ženske.

"Pri fotografiranju vedno poudarim tisti del telesa, ki je na njej najbolj privlačen. Poskrbim, da so fotografije estetske. Med samim fotografiranjem žensko spodbujam tako, da ji večkrat rečem, da je lepa, čudovita. Poziranje postane doživetje. Poznam tudi par trikov, da že med samim fotografiranjem usmerim ženske tako, da skrijem morebitne detajle, za katere ocenim, da ne bi želela, da so ujeti na fotografiji. Vsaka ženska je edinstvena, lepa in hkrati drugačna od drugih. Treba je le odkriti ta naš največji čar," pojasnjuje in dodaja, da ko fotografira ženske, ne zajame samo njihove zunanjosti, temveč skuša poudariti tudi njihovo notranjo lepoto. "Eno zgodbo se da povedati na različne načine, fotografirati iz raznih kotov, uporabiti drugačne poze in spreminjati okolje. Pri 'boudoirju' se nekako trudim, da ujamem romantiko in nežnost, a hkrati zapeljivost. Predvsem pa rada fotografiram v naravi, s katero smo ljudje tesno povezani." In sredi narave so nastale tudi fotografije, na katerih je v svoj fotografski objektiv ujela Inezo Sotler. 

Ko pogledam vaše fotografije, se mi zdi, da se pri 55 letih v svojem telesu počutite bolj samozavestno in zapeljivo kot marsikatera 20-letnica. Se motim?

Ob takšnem vprašanju se mi vedno poraja misel, kaj je v resnici mladost. Lahko je le zmotno razmišljanje, da smo mi del biologije, rasti, trenutka razcveta in zatona. Življenje mi je na več načinov pokazalo, da temu ni tako. Ko pomislim na svoja 20. leta, sem zadovoljna in presrečna, da so za mano. Z leti sem si nabrala zrelost, modrost in bogastvo izkušenj, ki so v mojem svetu dela in življenja še kako pomembno vplivale na obstoj. Veliko vrat se mi je zaprlo, a odprla so se drugačna in nova. S tem je rasla tudi moja samozavest. Lahko iskreno rečem, da sem se kot zelo mlada zavedala svoje moči, lahko ji rečemo tudi samozavest, ki je z leti postala bolj moja, del mene. Globoko v sebi verjamem, da sta žensko telo in duša nikoli do konca prebrana knjiga. Ženske smo v resnici neprecenljivo darilo življenju in to je moje sporočilo, ki ga izražam na fotografijah: Bodi ženska!

Ko se danes ozrete nazaj ... Kakšen nasvet oziroma sporočilo bi dali mladi Inezi? In morda drugim mladim dekletom, ki se borijo s slabo samopodobo, pomanjkanjem samozavesti ...

Ko se vrnem v svoja najstniška leta, se spominjam, kako sem sama sebi sebi šepetala, dokler se nisem resnično zaslišala: "Bodi točno to, kar si, Ineza. Unikat si, edina na svetu, nihče ti ni enak ne v moči ne nemoči. Lepa si, najlepša in resnično edina."

Vsako jutro sama sebi povem, da se ljubim in to je tudi moja zadnja misel pred spanjem. Objamem se, razvajam in verjamem v življenje, ki ima pripravljene čudovite dogodivščine zame. Kar je najbolj pomembno, je, da sem in ostanem glavna igralka v svojem filmu življenja. Ko si to povem in izrečem, se počutim najbolj možno svobodna.

Bi rekli, da je ženska z leti vedno bolj samozavestna s svojim telesom in se vedno manj obremenjuje s 'pomanjkljivostmi'?

Zelo se strinjam. Samozavest pa ni edina spremljevalka mlade ali pa malo bolj zrele ženske. Moja prelomnica v življenju in ne edina je bilo moje 37. leto, ko se je napovedalo novo življenje, ki sem ga nosila pod srcem. Resnično sem se počutila čudežno. Pridobila sem na samozavesti in ovrgla prepričanje ter glasne govorice premnogih o meni, da ne bom nikoli mama. Ena mojih preizkušenj v začetku 30. let je bil boj z rakom na dojki. Zdravniki so mi odsvetovali zanositev. Moja Kristina, darilo življenja, se je rodila zdrava in dala življenju nov smisel in pečat.

Žal se je rak kmalu zopet odločil, da me ujame v svoje klešče. Sledila so obsežna obsevanja, težko zdravljenje z medikamenti, vendar sem zmogla iti čez vse to. Živela sem za sebe v prvi vrsti in za malo Kristino, ki mi je vlivala pogum in upanje, da preprosto moram uspeti. V zameno za zdravje sem izgubila obe dojki, maternico in jajčnike. Preživela sem. Moja samozavest je zrasla, vendar sem postala ničspolnik. Takrat sem se v resnici spoznala in globoko v sebi odločila, da postanem primer, ko iz ničspolnika postanem diva zase in za vse ženske.

Kaj je vaš recept, da ste videti tako dobro?

Da si videti popolno, potrebuješ dobro samopodobo, ljubezen do sebe, ponižnost do življenja samega, do drugih in vsekakor je pomembna osvobojenost duha. Za izklesano telo in pozitivno osebnost je potrebna najprej pozitivna osebna naravnanost, skrb za celovitost in trdo delo, delo in še enkrat delo na sebi. 

Pa vendar, telesna aktivnost, uravnotežena in zdrava prehrana, vse to ni dovolj. Se strinjate, da je za mladosten videz in zdravo življenje zelo pomembna tudi duševnost?

Hrana je vsekakor pomembna. Si, kar ješ. Vendarle to ni vse, morda tudi ne najbolj pomembno. Pomembno je aktivno življenje vsak dan in brez izgovorov. Pomembni sta notranja naravnanost in doživljanje. Naša duša je večna. Vsak se rodi z nedolžno iskreno dušo. Od nas samih je odvisno, kam bomo svojo dušo popeljali v življenju, skladno s poslanstvom v svobodno vredno ali lažnivo nadutost.

Kaj vas v življenju najbolj osrečuje?

V življenju me osrečujejo vsi dani trenutki, da lahko živim. Nekateri so me zelo zaznamovali, moja hči Kristina, moj blagoslov, po drugi strani pa sprehod skozi gozd, ko lahko z ljubeznijo in čutenjem objamem drevo. Znam živeti in tudi uživati v danem trenutku in iz njega nekaj narediti. Znam ceniti življenje, ki sem mu dala svoje mesto v tem svetu, mojo hči Kristino. Vsak dan sem hvaležna in to me pelje naprej po smereh in poteh, ki se mi odpirajo. Hvaležna sem življenju za lekcije in izkušnje, da sem z vsakim vdihom bliže sebi.

Zdi se mi, da se pred kamero fotoaparata počutite zelo domače. Imate kakšen nasvet za tiste, ki se pred fotoaparatom težko sprostijo in jim je nerodno?

Nastopanje pred kamero je lahko za začetnico nelagodno in povzroča obilico stresa. Le malo je takšnih, ki pred kamero odprejo svoj pravi obraz, ne glede na starost ali izkušnje, in v tem je vsa razlika. To se da čutiti iz izdelkov: filma, videa ali fotografij, ki so moje najljubše izražanje. Srečo imam, da mi je modeling položen v zibelko. Svetujem pa vam, da vadite pred ogledalom. To delam tudi sama skoraj vsak dan. Vse je v vadbi in disciplini. In ko veš in začutiš, kaj želi od tebe fotograf ali snemalec, enostavno upodobiš pričakovanje, ravnaš po scenariju in se vživiš v želeno vlogo. Vendar vedno upoštevajte moje pravilo: bodi unikat, bodi TI.

Z manekenstvom se sicer ukvarjate že vse življenje. Kaj je največja lekcija, ki vas jo je naučilo delo v modni industriji?

Modna industrija je neizprosna in izjemno zahtevna. Ko slediš sebi, se ne ukloniš, se držiš v vajetih in lahko na tej poti uspeš. Vendar se moraš naučiti, da je v tem svetu več zavrnitev kot potrditev. To še ne pomeni nič. Ko boš sledila sebi brez popuščanj, bo tvoj trud v celoti poplačan. Zdrži. Tudi jaz sem in s tem opogumljam punce, mlade in malo starejše dame, da skupaj premagujemo meje. 

In čeprav se zdi super in glamurozno delo, je delo modela vse prej kot lahko. Verjetno vas je zelo utrdilo kot žensko?

Delo uspešnega fotomodela zahteva vsakodnevno disciplino. Imeti moraš svojo vizijo, kdo si, kaj želiš sporočiti ... Zelo pomembno je, da nikoli ne postaneš razprodana nevesta, to je najpogostejša napaka velikih potencialov, ki sem jih srečala na svoji poti. Veliko je ponudb, tudi v nekem pogledu donosnih, a če skreneš iz svoje poti, si samo ena od njih. Številka vendarle ne želiš biti ali postati. Tako se ti pot zapečati in zapira.

Številne ženske se obremenjujejo z gubicami, sivimi lasmi ... Kakšen je vaš pogled na staranje?

Zrelost ženske je privilegij. Zaslužimo si gube in povešeno zadnjico, vendar to ne pomeni, da ne skrbimo zase. Še več, zavedam se, to so moje telo, moje gube, moja zadnjica, z mano so delile življenjsko pot. Kdo je poleg duše najbolj zaslužen za mojo samozavest, atraktivnost, zapeljivost? To je moje telo. Jaz ga razvajam, masiram, treniram, ga občudujem in se mu vsakodnevno zahvalim.

Kakšen je vaš odnos do lepotnih popravkov?

Hvaležna sem znanosti in lepotnim kirurgom, čeprav samo iskrenim estetom, da lahko poskrbijo za nepravilnosti, ki jih prinese življenje. Če ima 20-letnica koničaste dojke, lahko kirurg estet poskrbi za dobro samopodobo in oblikuje dojke v dovršenost. Po porodu lahko kirurg preoblikuje trebušček in vrne samopodobo mamici. Prav tako lahko 55-letnici odstrani povešeno motečo kožo na vekah. Podpiram vsako spremembo v korist dobre samopodobe človeka. Vendar poudarjam, vse na osnovi pametnega razmisleka in strokovnega kirurškega esteta.

Kdaj se počutite najbolj zapeljivo?

Zapeljivost je vedno tu. Sem ženska, dar tega življenja ... Poglej me v oči in boš čutil svet.