Peter Stanković: Ali ima narodnozabavna glasba v Sloveniji še vedno posebno mesto?

"Absolutno ga ima. Prvič, gre za žanr, ki je še vedno izjemno priljubljen med velikim delom Slovencev. Drugič, gre za žanr, o katerem ima večina ljudi zelo izrazito mnenje, kar ga postavlja kot pomembno simbolno točko. In tretjič, mogoče še najpomembneje, narodnozabavna glasba ima posebno mesto tudi zato, ker v Sloveniji v resnici nimamo veliko kulturnih označevalcev. Slovenija je relativno mlada država, brez močne nacionalne mitologije, kraljev ali velikih zgodovinskih mitov. Simbolov ni veliko, kot najbolj očiten lahko navedemo Triglav, potem pa se seznam hitro konča. V tem kontekstu narodnozabavna glasba deluje kot eden izmed ključnih označevalcev slovenstva."

Peter Stanković se v svojem delu ni ukvarjal s klasično narodnozabavno glasbo Avsenikov, Slakov in podobami narodnih noš, hribov ter travnikov, ampak s sodobno različico žanra. Prav to ga je najbolj presenetilo: kako zelo spremenjena je današnja narodnozabavna glasba. Prežeta je z vplivi anglo-ameriškega popa, zvočno in estetsko pa se oddaljuje od tradicije. Spremenila se je tudi vsebina in razpoloženje. Medtem ko je klasična narodnozabavna glasba nosila nostalgijo, zasanjanost in rahlo melanholijo, sodobna verzija stavi na zabavo ter bolj povzdigujočo, energično atmosfero, ki postaja njen prepoznaven znak.

"Gre za kompleksen pojem, a zelo preprosto povedano: ljudje smo bitja kulture. Ko se gibljemo po svetu, se orientiramo skozi simbole in pomene, kaj nam je prijetno, kaj nam ni, kaj povezujemo s čim. Ti pomeni so pogosto kulturno specifični. Nekaj, kar v eni kulturi pomeni eno, ima lahko v drugi povsem drugačen pomen. V svoji raziskavi sem zato poskušal ugotoviti, kateri so ti prevladujoči pomeni v sodobni narodnozabavni glasbi. To je tisti simbolni imaginarij: poudarki, asociacije in pomeni, ki v tem žanru izstopajo in ga določajo."

"V klasični narodnozabavni glasbi prevladuje nostalgija po idealizirani, idilični preteklosti, življenju na podeželju, harmoničnih skupnostih, kjer smo se vsi poznali in se imeli radi. To je v veliki meri fantazijska podoba. Če pogledamo slovensko literaturo, vemo, da je bilo veliko prepirov, revščine in težkega življenja daleč od romantike. A klasična narodnozabavna glasba vztraja pri tej idilični predstavi majhnih vasi in preteklosti. Danes je situacija povsem drugačna. Sodobna narodnozabavna glasba ni več nostalgična. Usmerjena je v tukaj in zdaj, v sodobne teme in zlasti sodobna razpoloženja: željo po zabavi, dogajanju, romantičnih zvezah in podobno. Tudi ikonografija se je spremenila. Če so nekoč prevladovali pašniki, hribi, kmetije, mame in krušne peči, so danes videospoti pogosto postavljeni v mesta, sicer manjša, ampak še vedno urbana. Nostalgija se lahko pojavi, a je modernizirana."

Stanković ugotavlja, da se sodobna narodnozabavna glasba tematsko močno približuje globalnemu mainstream popu. V ospredje stopa romantična ljubezen, ki je v teh pesmih zelo prevladujoča in močno prisotna, ker je v klasični narodnozabavni glasbi skoraj ni bilo. Prav tako se pojavlja jasen imperativ življenja v trenutku, kjer se je "treba zabavati do daske". Še vedno se pojavljajo motivi, ki so tradicionalno povezani s slovenstvom: družina, bližina, skupnost, vendar v drugačnem registru kot nekoč.

Najbolj presenetljiv element je zanj prav poudarek na nekakšni novodobni duhovnosti: glasba govori o pomenu pozitivnega mišljenja in o tem, da se imamo radi. To je po njegovih besedah nenavadno, saj tega v anglo-ameriškem popu ni kaj dosti, zato v tem vidi nekaj morda celo edinstveno slovenskega. Prav ta vrzel med globalnimi vplivi in lokalnimi poudarki odpira vprašanja o tem, kaj nam kot družbi pomeni in kako se sodobna kultura preoblikuje znotraj naših koordinat.

"Popularni žanri, pa naj bodo to glasba, filmi ali nadaljevanke, vedno delujejo skozi idealizacije, in to samo po sebi ni nič nenavadnega. Ko prideš domov, utrujen in zdelan, prižgeš Netflix in gledaš ljudi, ki so lepši, bogatejši in živijo bolj brezskrbno. Gre za funkcijo sprostitve. Bolj zanimivo pa je kulturološko vprašanje: kakšne so te idealizacije. "

"Verjetno oboje. Slovenska narodnozabavna glasba je še vedno razmeroma konservativen žanr, povezan predvsem s podeželjem in bolj tradicionalnimi okolji. Ena ključnih značilnosti tradicije je določena previdnost ali celo strah pred novim in drugačnim. Prepričanje, da je tisto, kar poznamo, dovolj dobro in da ni potrebe po spremembah. Zato gre hkrati za odraz tradicionalne kulture in za nekaj, kar to kulturo nadalje utrjuje kot nekaj normalnega in samoumevnega."

"Zelo sem naklonjen tej ideji. Mislim, da bi bilo to odlično, čeprav malo dvomim, da je izvedljivo. Vsekakor pa bi glasbeno prineslo nekaj zelo svežega, vplive iz različnih kultur, kar je po mojem mnenju vedno dobro. Hibridi, mešanje, navdihovanje, to poganja stvari naprej. Na vsebinski ravni bi razširili horizonte in vnesli več različnih perspektiv. Ko se različni elementi srečujejo in trkajo med seboj, nastajajo novi pogledi in preboji. Z ekipo smo se o tem nedavno pogovarjali in prišli celo do misli, da bi lahko šlo za nekakšen trenutek ultimativne slovenske sprave. Predstavljajmo si trap bend, ki vključi harmoniko in narodnozabavne elemente ter nagovori hkrati urbano mlado populacijo in bolj tradicionalno občinstvo. Mogoče bi lahko Slovenci prvič v zgodovini ob taki stvari dejansko stopili skupaj."

"Če pogledamo zadnjih deset ali dvajset let, vidimo, da se je žanr močno spremenil, posodobil in povezal z mainstream popom. To pomeni, da narodnozabavna glasba ni povsem konzervativna ali statična, ampak je vsaj do neke mere odprta za povezovanja, preoblikovanja in nove interpretacije. Zato pričakujem, da se bo razvoj nadaljeval. Zame je ključno vprašanje, v katero smer se bo to zgodilo, ali se bo žanr še naprej večinoma povezoval z mainstreamom, globalnimi vplivi, ali pa bo postal bolj pogumen, inovativen in izviren ter pogledal tudi drugam izven najbolj očitnih referenc?"