Žiga Florjan Sedevčič: 'Vedno se je vredno boriti za pravico'

Po odhodu iz Kmetije se je Žiga Florjan Sedevčič ozrl nazaj na svojo pot v šovu, ki jo je zaznamoval tudi čustven dvoboj v areni proti svojemu dobremu prijatelju Dejanu. Trenutek opisuje kot poseben in poln spoštovanja. Čeprav sta bila na nasprotnih straneh, poudarja, da je šlo za iskreno, skoraj bratsko borbo, kjer ni bilo prostora za zamere.

Ko danes razmišlja o areni, priznava, da je nase ponosen. Ob ponovnem ogledu je videl, da ni popuščal in da je kljub zahtevnim okoliščinam dal vse od sebe. Prav to mu danes največ pomeni. Svojo pot v Kmetiji opisuje kot iskreno, morda celo preveč razgaljeno. Sam pravi, da je kdaj pokazal več sebe, kot bi bilo morda smiselno.

Njegov način razmišljanja in izražanja je bil po njegovem mnenju lahko za nekatere prezahteven, saj v tistem okolju ne razmišljaš o tem, kako te bo razumelo občinstvo. Ob tem dodaja, da se je morda kdo tudi našel v njegovih besedah ali jih razumel drugače, saj "če razmišljaš preveč, boli". Če bi imel priložnost še enkrat vstopiti v igro, svojega bistva ne bi spreminjal, bi pa svoje misli verjetno izražal bolj preprosto in dostopno širšemu krogu ljudi.

Njegova podpora med preostalimi tekmovalci ostaja jasna. Navija za Gregorja in Pio. To povezanost opisuje kot nekaj pristnega, kar je nastalo že v hlevu in se ohranilo do danes. Veliko pozornosti je v zadnjem tednu pritegnila tudi njihova odločitev za sabotažo naloge, ki je v javnosti sprožila različne odzive. Sam ob tem ostaja miren in odločen, saj svoje poteze ne obžaluje.

Pojasnjuje, da je bila sabotaža premišljena in večplastna, namenjena tako zmedi med sotekmovalci kot tudi širšemu sporočilu. Želeli so opozoriti na vlogo kmeta tedna in izpostaviti, da mora ta aktivno prispevati, ne pa zgolj opazovati. Kot pravi, so želeli jasno pokazati, da "kmet tedna je tisti, ki dela, ne ki leži".

Čeprav ga je ta pot na koncu pripeljala do arene in izpada, verjame, da je bila odločitev pravilna. Trdno stoji za svojim prepričanjem, da se je vedno vredno boriti za pravico in resnico, tudi če to prinese posledice. Sam pravi, da takšne odločitve včasih tudi nekaj stanejo, a jih kljub temu ne bi spreminjal. Na svoj izpad gleda kot na logičen razplet dogodkov. Kmetijo tako zapušča brez obžalovanja, predvsem pa z občutkom, da je ostal zvest samemu sebi.