Maja, kaj  te v teh težkih časih najbolj navdaja z upanjem?

Nekako ga nisem izgubila že v začetku. Skušam se samo osredotočiti na vse dobro, kar lahko iz tega potegnemo, ne glede na to, da je morda za nekatere od nas prihodnost rahlo negotova in vsi samo ugibamo, kaj bo. Se bomo že domislili nečesa. Sem zaveznik tega, da zmeraj obstaja pot iz krize. 

Kaj bo po tvojem mnenju največja lekcija, ki jo bomo iz tega potegnili? Se bomo po vsem tem spet bolj povezali drug z drugim, s sabo ... 

Resnično upam, da bomo morda po tej izolaciji znali bolj ceniti medčloveške odnose in kaj počnemo tej zemlji. Morda tudi, kaj v resnici v življenju potrebujemo. Nisem sicer prepričana, da bo razlika drastična, ker se človek kaj hitro vrne v staro rutino, bo pa vsekakor marsikomu pustilo kakšno posledico.

Se strinjaš, da si sicer premalokrat vzamemo čas zase in za počitek?

Aaaabsolutno. Zdi se mi, da si ljudje tako redko vzamejo čas zase in da se ne zavedamo, da je regeneracija enakega pomena kot delo, zavoljo optimalnih dosežkov. Sama sem in še vedno imam kar izziv s tem, ker imam takoj, ko ne delam slabo vest in občutek, da bi lahko naredila še več, vendar je to samo zanka uma, ki ne vodi v nič resnično dobrega in je treba samo vztrajati pri tej na začetku neprijetni spremembi. Čas zase je pomemben ne samo za to, da se mi dobro počutimo, ampak tudi za ljudi okoli nas. Ko se mi boljše počutimo, smo prijetnejši za okolico.

Imaš kakšen nasvet, kako si v teh dneh krajšati čas?

Za to sem res slab naslov, ker imam zmeraj občutek, da je časa premalo. (smeh) Studio sem preselila v domačo sobo in moje delo s par tehničnimi izzivi je skoraj takšno kot prej. Ne vem, morda je zdaj res zlati čas, da razmislimo o stvareh, o katerih smo kdaj sanjali, se lotimo novega hobija, preberemo kakšno dobro knjigo, se začnemo učiti nekaj novega, naredimo kakšno samorefleksijo itd. V moji glavi stvarem, ki jih je možno početi, ni konca. Dolgčas se mi zdi čakanje, da ti nekdo v roke potisne delo. Zakaj pa se sami ne moremo lotiti nečesa? Morda bomo na ta način tudi malo manj jamrali in krivili druge za lastno nesrečo. Izgovorov nam vsem ne zmanjka. Motivacija pride, samo začeti je treba, kar pa je tudi najtežji korak. Ampak potem steče …

Je morda kakšna knjiga ali film, ki bi ga priporočila bralkam?

Nekako mi padajo na pamet samo knjige trenutno. “Peti Dogovor “ - Don Miguel Ruiz je ena izmed mojih najljubših knjig. Ali pa “Placebo ste vi” od Dr. Joe Dispenze.

Kako pa so videti tvoji dnevi?

Zjutraj naredim meditacijo in jogo, si preberem svoj vision board in se lotim opravkov, ki si jih prejšnji dan napišem v zvezek. Moj švedski izdajatelj mi ponavadi vsak mesec pošlje seznam, kdo išče glasbena dela ta mesec (to so recimo internacionalni artisti, podjetja itd.) in nato se tega lotim najprej kreativno - nato pa to tudi posnamem trenutno iz domačega studia. Tega trenutno delam malce manj, ker se osredotočam na izdajo svojega lastnega singla, ki pride ven 1. maja in sem trenutno na polno zasedena s promocijo. Ljudje v Sloveniji me velikokrat vprašajo “Pa kaj pa delaš toliko?”  (smeh) Kot neodvisni umetnik v tujini opravljam delo, ki je ponavadi delo cele založbe. Pri nas doma zaradi manjšega trga večina teh stvari sploh nima smisla početi oz. nimamo toliko različnih funkcij, kar je potem zelo težko razložiti ljudem “kaj za vraga, mi vzame toliko časa”. Od pisanja člankov, raziskovanja medijskega teritorija, zbiranja kontaktov, researcha, intergriranja v mrežo glasbene platforme Spotify, spremljanja algoritmov, artworka, da o tem koliko časa vzame kreativa, ne govorim. Hkrati skušam v teden stlačiti še dva Instagram coverja na teden, kar je zame kot RNB pevko, ki poje v angleščini, ključnega pomena, saj si s tem širim mrežo predvsem na zahod. 

Verjetno je imelo vse to tudi vpliv na tvoje delo? Bi lahko rekla, da si zaradi vsega tega bolj kreativna?

Hvala bogu je imelo blagodejen vpliv, ker imam občutek, da je v meni več mirnosti, saj “itak” nikamor ne morem in se lahko resnično osredotočim na delo, ki ga trenutno imam. Vsekakor sem bolj kreativna, kar je super!

Karanteno sicer preživljaš doma, v Sloveniji. Kako hitro po koncu karantene se boš vrnila na Švedsko?

Trenutno se mi niti sanja ne, ker bi se morala ravno aprila preseliti v novo stanovanje, ki pa sem ga morala zaradi koronavirusa odpovedati, saj sem obtičala v Sloveniji in sedaj tudi vem ne, kdaj se bodo odprle meje in bo možno spet potovati. Ni druge, kot,+ da počakam in vidim, kaj bo. Je pa na Švedskem izjemno težko dobiti stanovanje in bo ponovno iskanje spet cel žur, juhu!

Kako pa tvoji prijatelji tam doživljajo vse to? Kakšna je situacija tam?

Tam bolj ali manj vse poteka nekako normalno. Ljudje niso v karantenah, mislim pa, da se sami skušajo paziti, kolikor se le da. Je pa zato veliko mojih prijateljev že prebolelo korono.

Pa da ne bova govorili samo o koronavirusu ... Katerih modnih trendov se to pomlad najbolj veseliš?

Sama sem namesto kupovanja vedno novih kosov začela reciklirati svojo omaro, ki bo počasi že tako ali tako počila tako, da sem posvojila nekakšen “street retro stil”, ki upam, da se obdrži še nekaj let. Hah!

Kako bi sicer opisala svoj modni stil?

Zadnja leta bolj kot ulični, urbani, s pridihom retra.

Iz katerih modnih kosov je sestavljen tvoj najljubši outfit ta hip?

Obožujem 'hoodije' in trenerke ali pa 'oversized' plašče. Po tem pa bog ve, kaj se skriva. (smeh) To vsaj zame naredi žensko bolj skrivnostno in zapeljivo. In obožujem superge.  Za obleke in čevlje z visoko peto moram biti zadnja leta v posebnem počutju. (smeh) Najbolje, da se preselim v telovadnico ali pa v samostan, bo zdaj rekel nekdo. No, tudi če bi se v prvi prostor za nekaj časa, ne bi bilo nič hudega. 

Katera je bila zadnja destinacija, ki si jo obiskala in s čim te je najbolj očarala?

Nazadnje sem bila v New Yorku. Najbolj me je očaralo to, kako to mesto živi, glasba v živo je na vsakem koraku in obožujem Central Park. 

Si sicer ena tistih, ki najraje poležavajo na plaži z dobro knjigo ali rada raziskuješ?

Če me vidiš na plaži s knjigo, veš, da sem se prisilila dobiti malce D vitamina. Vročina me ubija in vsekakor ne uživam več kot 20 minut. Sem bolj gorski človek oz. človek raziskovanj, tako je.

Je še kakšna destinacija, ki je še nisi obiskala, pa je na vrhu tvojega bucketlista? In zakaj ti je všeč?

Uf, Aljaska, norveški fjordi, Škotska, Grenlandija. To so nekako države, ki me zelo privlačijo. 

Si kdaj kam odpotovala popolnoma sama? Če ne, bi to naredila?

V Ameriko sem že in je malce adrenalinsko, moram priznati. Zagotovo jo bom še kam mahnila tudi sama.

Se spomniš, kdaj si zadnjič naredila nekaj prvič?

Joj, zdi se mi, da skoraj vsak dan nekaj naredim prvič oziroma odkrijem nekaj novega. Meni v bistvu v življenju manjkajo rutine. Ugotavljam, da so kar pomembne. 

Je kakšno vprašanje, ki ti ga oboževalci najpogosteje zastavljajo?

Kdaj bo kakšen album. Res je, da odkar živim v tujini, nisem izdajala veliko glasbe, ampak sem potrebovala ta odmik, da sem se po vsem, kar se mi je čez noč zgodilo v Sloveniji, malce umirila in resetirala ter poglobljeno začela raziskovati, kdo kot artist sploh sem. Hkrati sem priletela v popolnoma drugačno okolje, kjer se mi je odprl cel nov spekter možnosti, za katere niti vedela nisem, da obstajajo, hkrati pa sem si morala zgraditi novo življenje v novi državi, kar je bil še dodaten zalogaj informacij za predelati. Albuma najbrž res še nekaj časa ne bo, ker je dandanes glasbena industrija videti (na žalost) precej drugače in bi o razlogih lahko govorila kar nekaj časa - pride pa letos ven kar nekaj pesmi, ki sem jih napisala lansko leto.

Ali na družbenih omrežjih objavljaš spontano ali prej dobro premisliš?

Včasih spontano, včasih pa malce razmislim, kako se bom izrazila. Impulzivnost me je naučila par lekcij. 

Čutiš odgovornost, ker se po tebi zgledujejo mlada dekleta, ki si jim vzor? Kakšno sporočilo jim želiš poslati?

Sem pristaš tega, da za svoje življenje sprejemamo odgovornost in ne jemljemo kar vsega, kar vidimo, za slepo resnico. Sama vem, da so moji nameni vedno dobri in imam dobro mnenje o svojih vrednotah, zato vem, da nikoli namerno ne bi naredila nečesa, kar bi bilo za kogarkoli škodljivo. Sem pa tudi sama samo človek in bom do konca življenja delala tudi napake. To, kar si želim sporočiti mladim, skušam tudi sama živeti. Daj svojim sanjam priložnost, tvegaj, četudi te je noro strah, na drugi strani je samo izkušnja več in noben prepad. Vse to te dela močnejšega ter hkrati hvaležnejšega za vse, kar te obdaja. Privošči ostalim in veseli se za njih, tekmuj pa samo s sabo, če že moraš tekmovati. Nekako skušam iz vsega, kar se dogaja, potegniti dobro in to me drži gor, kadar mi življenje nameče izzive. In verjemite, vsak dan mi jih. 

Ali kot javna oseba čutiš še večji pritisk glede tega, kakšna moraš biti, kako moraš izgledati …

Spomnim se, da sem to zelo čutila v svojih najstniških letih in na začetku dvajsetih. Potem pa sem ugotovila, da sta mi moje zdravje in dobro počutje bolj pomembna od tega, kar si mislijo drugi in se me te stvari danes dotaknejo veliko manj. Bi se zlagala, če bi rekla, da mi je popolnoma vseeno, ker zlobni komentarji zmeraj malce zabolijo, vendar iskreno mislim, da žensko resnično lepo delata njena karizma in energija, ki ju oddaja. Ta tudi ostane, ne glede na število gubic in ta je tista, ki pusti sledi na ljudeh. Ljudje si bodo zapomnili predvsem, kako so se ob tebi počutili, ne kako si bila videti. Ni je bolj seksi stvari (vsaj zame) kot notranje bogata ženska, ki je z vsakim letom modrejša. Uživam v tem, da se uredim, včasih pa objavim tudi kaj, kjer nisem prav nič glamurozna. Tudi to sem jaz in če si javna oseba, ne pomeni, da si nekakšen superčlovek. Ista punca sem kot moja soseda Metka, samo malo več ljudi me morda pozna.