Maja, v življenju se ukvarjaš s številnimi stvarmi, sploh lahko opišeš svoj povprečni dan?

Ja, moram kar razmisliti (smeh)! Vstajam precej zgodaj. Ker živim na Štajerskem, se po navadi peljem v Ljubljano oz. kamor pač moram priti. Tisti jutranji čas v avtomobilu mi predstavlja meditacijo ob kavi, to je čas samo zame. Potem sledijo obveznosti: sestanki, usklajevanja, dogodki ... Moji dnevi so pestri, dan ni enak dnevu in to mi je tudi najbolj všeč. Privilegij je opravljati tak posel, zdi se mi, da je prav to bogastvo tega poklica in ena največjih prednosti. Domov prihajam kar pozno, če imam čas, grem rada še na kak bližnji hrib, nato pa kar hitro spat. Če ni nastopov, seveda, konci tedna so spet drugačni.

V Ljubljano se pa ne bi preselila? Tako bi si prihranila precej vožnje.

Jaz sem zavedna Štajerka, sicer doma iz Šaleške doline in sploh nisem nikoli razmišljala, da bi se preselila v Ljubljano. V Šaleški dolini je moj dom, tam so moji prijatelji, moja družina, zato pot ne sme biti ovira. Ko bo avtocesta Koroška–Šentrupert, bo pa še bolj veselo (smeh).

Sloviš po ognjeni barvi las. Zakaj si se odločila zanjo?

Sicer imam rjave lase, a imam zdaj take že vrsto let. Sprva me je za to barvo prepričala frizerka, čez čas pa sem začela spoznavati, da ta barva odraža moj karakter. Rada imam življenje, vem, da ga je treba živeti in ne životariti, ne smemo čakati, da mine teden, mesec, leto ... In potem nekdo reče, saj januarja bo pa boljše ... Ne vemo, če bomo januarja. Ne vemo, če bomo jutri. To se malo grozno sliši, a je res. Tudi sama se trudim živeti zdajle, si vzeti čas za prijatelje zdajle, posvečati čas tistim, ki jih imaš rad – zdajle, ker ne veš, če boš jutri tu. Ampak ja, oranžna barva je barva energije, vedno se jo trudim dajati in jo tudi sprejemam od drugih. Energije se vedno čutijo.

Sicer deluješ zelo samozavestno, kakšen je tvoj nasvet za dekleta, ki se mogoče borijo s pomanjkanjem samozavesti?

Tudi za mano so slabi časi, a sem spoznala veliko ljudi, ki so z menoj delili koščke svojega življenja in nasvete ... Bodi z ljudmi, ki ti dajejo. Dajejo namige, kaj in kako. Samo dve poti sta: ljubezen ali strah in vse, kar narediš, delaš iz enega ali drugega. Če bi se bolj posvečali ljubezni, nas strah ne bi tako zaviral. Treba je stopiti iz cone udobja. Sicer je sprva fina, a tudi zelo škodljiva. Treba je preprosto skočiti in se ne ozirati na druge. Živimo zdaj in ne moremo se razvijati, če ne pokukamo iz te cone udobja. In splača se poskusiti.

Kako pa se najraje razvajaš?  

Jaz sem človek malenkosti, zato mi že veliko pomeni, če grem lahko v miru na kavo s prijateljico, če imam uro samo zase ... Načeloma sem samotarka, rada sem sama, grem v savno ... Nič posebnega. Rada imam mir, rada se skrijem nekam ob Savinjo in to je moje razvajanje, ki si ga ne dovolim vzeti.

Kakšni so letos plani za dopust?

Ne bo ga sicer veliko, a nekaj si ga bom zagotovo vzela. Rada imam robinzonske počitnice, ne uživam v hotelu, če je le mogoče, grem na čoln. Imam pa tudi na dopustu rada svoj mir, da ne razmišljam o ničemer, to je zame pravi dopust.

Nam lahko razkriješ kakšne svoje priljubljene destinacije?

Že samo v Sloveniji imamo ogromno destinacij, ki so me navdušile, pa nanje mogoče niti ne pomislimo. Vedno preveč razmišljamo o tujini, a Prlekija je krasna, tudi Koroška, na koroške hribe zaidemo čisto preredko. Pozabljamo na velenjsko plažo ob jezeru. Tudi ostale prijatelje, Slovenke, Slovence, vse, spodbujam, da več obiskujejo Slovenijo, pa ne samo tiste klasične destinacije, ampak tudi ostale ... Npr. splavarjenje po Dravi, pozabljamo na Logarsko dolino ... Primorska je pa tako ali tako čudovita.