Miha Deželak razkril, zakaj se poslavlja: To je gibanje, ki bo šlo naprej

Ko enkrat začneš govoriti z Miho Deželakom, hitro ugotoviš, da je njegov smeh nalezljiv, njegova energija iskrena in njegova srčnost pristna. Čeprav ga večina pozna kot radijskega voditelja in obraz akcije Deželak junak, je Miha v resnici še veliko več: mož, oče, prijatelj, večni raziskovalec življenja in človek, ki ne more ostati ravnodušen, kadar nekdo potrebuje pomoč.

V intervjuju za naš portal je spregovoril o tem, kdo je Miha za radijskim mikrofonom, zakaj se letos poslavlja od vloge vodje dobrodelne akcije, kako na to gledajo njegovi najbližji in kaj si resnično želi sporočiti ljudem.

Miha pravi, da ima rad družbo, a zna ceniti tudi samoto. Vedno bolj ga navdušujejo koncerti, na katere kot mlajši sploh ni hodil. A kljub temu, da ima rad glasbo, adrenalin in izzive, pravi: "Najbolj pomembna stvar v življenju so mi odnosi."

Zanj so odnosi tisti steber, ki ga vodi tudi pri delu in dobrodelnosti. Pravi, da je bil vzgojen v duhu pomoči drugim, k čemur je veliko prispevala njegova mama, ki je bila medicinska sestra.

Letos se Miha poslavlja od vloge, kot smo je bili vajeni v tej srčni akciji. "Že lani sem razmišljal o tem, letos pa sem začutil, da je čas za spremembo," pove odkrito. Njegova odločitev je pretehtana – osebni razlogi, skrb za zdravje in želja, da prostor nameni tudi novim oblikam podpore in sodelovanja.

A akcija s tem ne končuje svojega poslanstva – nasprotno, gibanje, ki je zraslo iz ideje enega človeka in ene radijske ekipe, danes živi z močjo vseh, ki verjamejo v skupno dobro. Mi smo ga poimenovali "Dežela junakov".

"To ni več samo akcija Radia 1 ali mene. To je postalo gibanje," pravi Miha. In to gibanje bo živelo naprej. Otroci bodo še naprej sanjali o morju – in mi jim bomo te sanje pomagali uresničiti – skupaj. Miha ostaja del zgodbe, le na nekoliko drugačen način. Z isto predanostjo. Z isto ljubeznijo. Z istim srcem.

Letos je akcijo spremljal nekoliko grenak priokus zaradi očitkov, ki so leteli na njegovega radijskega kolega in dobrega prijatelja Denisa Avdića in na samo delovanje Fundacije Radia 1. Miha priznava, da ni bilo lahko: Ne moreš biti imun na komentarje. A to ga ni ustavilo. Bil je osredotočen na cilj: Osrečiti otroke in jih peljati na morje.

Kljub vsemu je bilo ljudi na terenu več kot kdaj koli prej. V Ilirski Bistrici, Mirni Peči in še v mnogih drugih krajih, sem doživel takšne sprejeme, da so me ganili do solz.

Miha svojih otrok ni le vključil v zgodbo dobrodelnosti, ta zgodba jih je zaznamovala. Hčerki sta bili prostovoljki v otroških kolonijah, sin pa se je letos kljub šolskim obveznostim večkrat pridružil očetu na poti.

O ženi pa pravi tole: "Je ogromen del te zgodbe. Vedno je bila z mano, realna, podpirajoča. Odločitev, da zaključim, je bila moja, a njena podpora mi pomeni vse."

V desetih letih se je nabralo nešteto spominov. Od ganljivih srečanj z otroki do nenavadnih situacij, kot je bila rešitev ovčke ali lov za zajcem. A nekatere zgodbe so boleče. Fant Bor, ki me je vsako leto prišel pozdravit, žal ni več z nami. Zadnjo traso sem posvetil njemu. In seveda – naša Anita Ogulin. Brez nje akcije sploh ne bi bilo.

Miha se zaveda, da vsi ljudje ne bodo nikoli imeli enakih možnosti, a verjame, da lahko s skupnimi močmi nekomu olajšamo vsakdan. In da se dobro vedno povrne.

"Pomagajmo, če le lahko," pravi in dodaja: "Poskusimo najti nekaj dobrega v nas samih, ker se bomo res dobro počutili."

Miha Deželak se morda osebno poslavlja od njegove vloge v tej akciji, a njegov duh, energija in zgled bodo živeli naprej. V vsakem otroku, ki bo to poletje lahko šel na morje. In v vsakem od nas, ki se bo morda prvič odločil pomagati.