Nino Ošlak, ki je v prejšnjem tednu premierno predstavil svojo novo skladbo Ko si z mano, se po zgolj tednu dni že lahko veseli velikih uspehov. Skladba se je namreč že kot novost tedna zavihtela na skoraj čisti vrh glasbene lestvice SLOTOP50 in tako postala druga največkrat predvajana slovenska pesem. "Zelo sem vesel, da po dolgih letih glasbene poti glasbeni uredniki prepoznavajo moj trud in kvalitetno delo. Še bolj pa sem počaščen, da je pesem Ko si z mano že v prvem tednu zasedla stopničke," pravi priljubljeni pevec in dodaja: "Pesem nosi iskreno in močno sporočilo o tem, da je treba živeti tukaj in zdaj, za lepe trenutke, ki jih je treba uživati v vsej njihovi polnosti. Za tiste trenutke, ki nam v življenje vlivajo barve in nam ustavljajo čas." 

V preteklih letih si nanizal že kar nekaj uspešnic ... Če bi ti nekdo rekel, da lahko do konca življenja igraš samo eno svojo pesem, katero bi izbral? Bi sploh lahko izbral? 

Joj, to pa je najbolj nehvaležno vprašanje. (smeh) Če že, bi izbral svojo najnovejšo Ko si z mano, ampak raje sploh ne bi izbiral. Ali pa bi izbral mešanico vseh svojih uspešnic – Rabim te, Nekaj je na tebi, Midva, Moja, moja ... 

Komu daš najprej poslušati novo glasbo, ki jo ustvarjaš? Čigavo mnenje ti največ pomeni?

Moja mlajša sestra Kaja je najiskrenejši kritik in zelo dobro oceni, katera pesem je dobra in katera ni. Včasih se meni nekaj zdi super, pa je njej čisto »mimo«. Velikokrat je že napovedala, katera pesem bo recimo radijska uspešnica. Vedno dobi prva v poslušanje nove demo posnetke. Njej res zaupam.

Kdaj si vedel, da je glasba tisto, kar te osrečuje?

Za to se ne odločiš, to je bilo vedno del mene. Že kot 4-letni fant sem se zaljubil v klavir in užival v vseh zvrsteh glasbe, čisto me je prevzela. Pogosto sem menjaval stile, ki sem jih poslušal, vedno me je kaj novega pritegnilo.

Pa je prišel kakšen trenutek, ko si podvomil, da je to res tisto, kar želiš početi?

Prvič in zadnjič sem podvomil v najstniških letih. Takrat sem treniral tudi košarko, kar je bilo veliko bolj "kul" kot glasba. Vsaj v moji družbi. Takrat sem skoraj obupal, a mi nikoli ne bo žal, da sem se na koncu vseeno odločil in izbral tisto, kar je všeč meni in ne družbi.

Kako pomembno se ti zdi, da imamo službo oziroma se ukvarjamo z nečim, kar nas tudi veseli?

Žal poznam kar nekaj ljudi, ki v službi gledajo na uro in čakajo, da mine. To se mi zdi res žalostno. Služba je stvar, ki skorajda najbolj zapolni naše dneve, zato je še kako pomembno, da ti je všeč. Sam sem res vesel, da mi je vedno uspelo najti pot, da sem lahko počel ravno tisto, kar mi je najljubše. V vseh pogledih sem bil vedno nekako vpet v glasbo.

Verjetno je bilo tudi nekaj težkih trenutkov in preizkušenj ... Kaj te je v takšnih trenutnih gnalo naprej?

Seveda, življenje ima vzpone in padce. Včasih je težko, a nisem oseba, ki bi se smilila sama sebi. Kak popoldan si vzamem in se najem sladoleda in preležim na kavču, potem pa si rečem: "Nino, ni vredno," in grem naprej. Za vsakim padcem sledi vzpon. Vredno se je truditi za te svetle in lepe trenutke.

Je morda v tvojem življenju še kakšna strast, za katero ne vemo? Si morda v teh mesecih odkril kakšen nov hobi? 

V zadnjem letu sem se naučil malo bolje kuhati. Včasih sem znal pripraviti samo nekaj preprostih jedi, zdaj pa se ne bojim ničesar. Vzamem recept in grem v akcijo. Rad jem, čeprav se morda ne vidi kaj dosti. (smeh) Rad in zelo dobro jem. Zadnje leto veliko kuham sam. Nisem ravno največji oboževalec dela v kuhinji, a ko se mi zahoče nekaj res dobrega, se lotim in – akcija. Lani sem recimo čisto prvič spekel potico. (smeh) No, to je takšna stvar, ki zahteva leta izkušenj, zato bom to raje prepustil svoji babici, ki naredi najboljšo na svetu, sam pa bom še naprej raje pokušal in jedel kot pa pripravljal.

Pa še ena stvar je nova v zadnjem letu. Sicer se že dolgo rekreativno ukvarjam s športom, lani spomladi pa sem začel redno hoditi v hribe in zdaj prav vsak drugi dan skočim na bližnji hrib – Šmarna gora, Osolnik, Grmada ipd. Tudi v zimskem času sem šel vsak drugi dan. To je čas samo zame in se "odklopim", tisto dobro uro oz. dve nisem dosegljiv.