Kaj ti bo najbolj ostalo v spominu iz leta 2019?

Ogromno norih trenutkov, res je bilo super leto zame. (smeh) Včasih se mi zdi, da se mi dogaja toliko dobrega, da je potem res težko izpostaviti eno stvar. V glasbenem smislu pa zagotovo to, da sem izdal že tretjo ploščo.

Bi lahko rekel, da si izpolnil vse cilje, ki si si jih zadal, ali ti je kakšen ostal in ga boš prenesel v leto 2020?

Vsako leto si zadam več manjših ciljev. Super je, ko se potem lahko večkrat skozi leto nagradiš, ko opaziš napredek … Se mi ne zdi dobro, da se vsi cilji oz. želje uresničijo takoj. Kot ustvarjalec, umetnik, mislim, da moraš po nečem hrepeneti, imeti želje. Vsaj pri meni je tako, sicer ne morem ustvarjati.

Letos si obeležil 10 let na glasbeni sceni. Kako si se spremenil v vseh teh letih?

Marsikaj se je spremenilo. Vmes sem končal magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, zdaj pa že nekaj časa poučujem in delam z mladimi talenti. Normalno je, da se ljudje spreminjamo, s tem se mi ne zdi nič narobe. Nino pred 10 leti je bil veliko bolj neučakan, kot je Nino danes. Sem pa vsako leto še bolj samokritičen in zahteven sam do sebe.

Je kakšen nasvet, ki bi ga danes dal mlademu in neizkušenemu Ninu, ki se podaja na glasbeno sceno?

Poslušaj sebe, zaupaj si, še bolj. Se mi zdi, da sem se na začetku veliko preveč pustil voditi.

Si že kot otrok rad pel in nastopal?

Nihče v družini ni glasbenik. Dve leti sem se doma učil, kot samouk, po posluhu. Šele potem so me vpisali v glasbeno šolo. Nad klavirjem in petjem me je navdušil koncert Oliverja Dragojevića, ki je bil po televiziji. Zdelo se mi je zelo kul kako igra in poje hkrati. Čisto me je fasciniral. Kot otrok sem veliko pel in igral na raznih proslavah, šolskih dogodkih … Ampak samo do najstniških let. Takrat sem se malo spremenil, malo zaprl vase. To ni bilo več dovolj »kul« med vrstniki. (smeh)

V tem času si ustvaril tudi številne skladbe za druge slovenske izvajalce. Ti je bilo kdaj žal, da kakšne skladbe nisi obdržal zase?

Ne, sploh ne. Res sem zelo vesel, ko uspe pesem, ki jo napišem za koga drugega. Pa tudi vsaka pesem, ki jo napišem, ne paše meni, na mojo podobo, karakter. Res nimam težave s tem, da dobro pesem »predam« izvajalcem, kot so Anabel, Nuša Derenda, Tilen Lotrič, Poskočni in številni drugi, s katerimi sem snemal tudi v zadnjem letu.

Kje črpaš navdih za besedila? Je kakšna razlika kadar pišeš za druge in ko pišeš za sebe?

Kot ustvarjalec mislim, da moraš imeti veliko empatije. Moraš znati prisluhniti ljudem. Velikokrat se mi zgodi, da se me kakšna zgodba mojih prijateljev zelo dotakne. Iz tega je nastalo veliko pesmi. Mogoče celo več kot iz mojih, osebnih zgodb.

Si od nekdaj vedel kaj želiš sporočiti oziroma povedati s svojo glasbo?

Sem velik optimist. Na vseh življenjskih področjih. Čeprav sem še mlad, sem doživel že kar nekaj takšnih in drugačnih življenjskih preizkušenj. Skozi svoje pesmi ljudi nagovarjam, da se je vredno potruditi in na situacije, ki nam jih prinaša življenje, gledati vedno s svetle plati.

Leto 2019 je zaznamoval tudi tvoj tretji album z naslovom Nekaj je na tebi. Kako se ta razlikuje od prvih dveh?

No, vmes sem malo odrastel, dozorel. Predvsem sem postal še bolj samokritičen. Za novo ploščo sem napisal ogromno pesmi, nanjo pa sem jih uvrstil samo devet. Raje nekaj manj, pa da je tisto točno to, v kar verjamem.

Kako težko je prebiti na slovensko sceno?

Na hitro se da marsikaj. Večji uspeh pa je po mojem, se obdržati. To, da imam zadnja leta večkrat pesmi, ki so med najbolj predvajanimi skladbami na radijskih postajah, je gotovo en pokazatelj, da se znam dobro »obdržati« na sceni. Ravno to je bila tudi motivacija za novo ploščo. V lanskem letu je bila »Nekaj je na tebi« precej časa 2. najbolj predvajana slovenska pesem na uradni lestvici  vseh radijskih postaj Slo Top 50. To je bila nekakšna 'brca' v rit, da sem novo ploščo dokončal prej, kot bi jo sicer.

Glasbo pišeš za svojo dušo, ali se tudi kaj prilagajaš poslušalcem?

Če nisi iskren do sebe, te ljudje ne morejo začutiti. V to sem prepričan.

Kaj od tega, kar počneš, te najbolj veseli? Nastopanje, snemanje videospotov, ustvarjanje nove glasbe ...

Prav vse. In prav hecno se mi včasih zdi, da tudi po 10 letih, še vedno ne izgine občutek nervoze, vznemirjenja, tik preden izdamo novo pesem, videospot … Najlepši pa so trenutki, ko na nastopu ljudje zapojejo s teboj, tvoje verze, tvojo pesem.

Imaš še kaj treme tudi pred nastopi?

Trema je precej popustila, je pa še vedno prisotna. Se mi pa zdi, da v zadnjih letih, ko sem na odru že res »domač«, ko se mi je že tudi marsikaj pripetilo med nastopi (smeh), trema pomaga in tako je nastop še boljši.

December je za marsikoga zelo stresen. Kako si ti najraje napolniš baterije?

Tukaj sem šibek. Premalokrat si vzamem čas zase. Ena od zaobljub za 2020 je ravno ta, da si bom večkrat vzel več časa zase, za kakšno masažo, savno ipd. Ali pa preprosto (to kar zdaj skoraj nikoli ne naredim) kakšen večer preležal na kavču. (smeh)

Kaj te v življenju najbolj osrečuje?

To, da lahko delam tisto, kar me res veseli. Da je vse to ena velika zabava in da nikoli nimam občutka, da grem v službo. In seveda lahko od tega čisto lepo živim.