Zelo zgodaj si se odločila za pot v tujino, kar zahteva tudi veliko poguma ...

Bila sem najstnica, ko sem spoznala svojega partnerja v Ljubljani in se zaljubila. Poskušala sva držati zvezo na daljavo, saj prihaja iz okolice Frankfurta. Kljub trpljenju zaradi oddaljenosti nama je uspelo ostati skupaj in po določenem času sem se lahko dokončno preselila v Nemčijo, kjer že skoraj 16 let skupaj živiva in delava.

Se je bilo težko prilagoditi novemu okolju?

Ja, ker tukaj je vse drugače. Druženje, hrana, družinske navade, prijateljske zveze, preprosto drugačno življenje. Jezik mi je bil od nekdaj zelo zanimiv, tako sem se v roku enega leta že lahko tekoče pogovarjala v nemščini. Brez tega pravzaprav ni šlo, saj Nemci zelo veliko dajo na to, da se znaš dobro izražati v njihovem jeziku. S pomočjo okolja in ogromno potrpežljivosti, ki jo Nemci imajo, sem se dobro prilagodila. Iz Slovenije najbolj pogrešam svojo družino, prijatelje, hrano, in seveda, kratke poti do pristne narave.

Ukvarjaš se z glasbo, kot producentka in nastopajoča didžejka. Kako te je pot zanesla v te vode?

Ljubljana je od nekdaj imela odlično ponudbo nočnega življenja, tako sem že kot najstnica obiskovala klube in opazovala nastopajoče. Plesanje in glasba sta moja velika strast, zato sem že kot otrok vedela, da bom vpletena v glasbeni posel. Moje otroštvo se je vrtelo predvsem okrog glasbe. Pevski zbor, plesne skupine in še in še. Ob prihodu v Nemčijo sem bila na podlagi svojega karakterja in znanja številnih jezikov hitro vpletena v sceno, in tako sem nabirala najrazličnejše izkušnje. Živeti v svetu techna in spremljati umetnike elektronske glasbe, je zelo napeto in zabavno.

Moje srce je potihoma vedno bilo za house. In tako sem se po dveh uspešnih karierah na različnih področjih odločila za novo. Projekt NivesKa je moje srce, ki ga odpiram klubski sceni. Se mi zdi, da je zdaj tudi pravi čas glede na ves ta umetni marketing in 'techno pop'.

Kako je biti ženska v tem poklicu in ali te je to oviralo?

'To je moški svet.' Ni lahko, ampak moram ostati poštena, saj trenutno ni lahko za nikogar v tem poklicu, tudi za talentirane moške ne. Profesionalni organizatorji dogodkov, ne glede na spol, so vedno spoštljivi in odprti. Le redko doživim čudne pripombe ali zahteve kot ženska.

Res pa je, da včasih ženske malo bolj komplicirano. Nekateri moški se združijo, se med seboj podpirajo. Medtem ko se žensk raje izogibajo, ker jim večinoma ne zaupajo, jih ne jemljejo resno, jih ne sprejmejo in jih vidijo bolj kot plesalke kot pa glasbenice. Kot ženske nas večkrat primerjajo med seboj, česar med didžeji/producenti moškega spola na primer ni. Tako se moramo ženske še več dokazovati, sploh če ne prihajamo iz modnega ali filmskega sveta, katerega bi lahko uporabljale kot vstop na glasbeno sceno. 

Navdušena sem, ko spoznam ženske, ki podpirajo druge ženske, kar je sicer zelo redko. Ponosna sem na svojo fotografinjo in grafično oblikovalko, ki sta tudi zelo uspešni v Ljubljani. Veselim se vsake dobre menedžerke.

Povej nam kaj več o glasbi, ki jo ustvarjaš?

Strast, ljubezen, občutek in svoboda. House je jezik, s katerim lahko izraziš celo paleto čustev. Včasih, če sem pri volji in je občinstvo primerno, grem tudi v trše vode s technom. Moji nastopi in produkcija so avtentični in že kot mlada raverka sem mislila, da lahko glasba in klubska scena, kjer se družimo in kjer so različnosti dobrodošle, rešita vse probleme, ki jih imamo.

Od kod navdih?

V studiu testiram ideje, ki jih zbiram pri plesanju v klubih ali na festivalih in tudi v glasbi, ki jo slišim na potovanjih ali preprosto na radiu pri vožnji avta.

Katere pa so tiste lastnosti, ki jih moraš imeti, da postaneš res vrhunski?

Občutek za glasbo, ljudi in seveda talent. Dober didžej igra ne samo hite, ampak pokaže svojemu občinstvu nekaj drugačnega, nekaj, kar on čuti in deli s publiko.

Kakšen je življenjski slog didžeja?

Spoznavanja najrazličnejših ljudi in vsa ta potovanja so odlična zadeva, saj glasba izjemno povezuje, in na tak način se ustvarjajo nepozabni spomini ter prijateljstva po vsem svetu. Zato je še toliko bolj žalostno, če srečam nekoga, ki to počne samo zaradi slave in denarja, ampak nekateri so tudi taki.

Kakšen je tvoj povprečni dan, ko delaš ali ko ne delaš?

Ker sem tudi zaposlena, skušam držati ravnotežje med 'normalnim' potekom dneva in med časom v studiu in nastopi čez vikend. Ni lahko, ampak z zdravo prehrano in treniranjem koncentracije z meditacijo mi nekako uspe. Veliko mi pomaga moj kuža z imenom Iti, s katerim redno hodim ven, na sprehode, v gozd.

Kaj pa je najboljše pri tem, da si didžejka?

Najlepše je videti ljudi, ki imajo lepe trenutke na plesišču, razumejo in čutijo glasbo, ki jo vrtim. Vse je v trenutkih, v katerih se počutiš resnično svobodnega.

Tudi tvoj partner se ukvarja z enakim poklicem … Kako delujeta skupaj?

Haha, veliko glasbe iz studia in vedno napol razpakirani kovčki, ki stojijo na hodniku.

Kakšno glasbo poslušaš, ko ne delaš?

Vse, kar je dobro. Od rocka do etnične glasbe, od popa do metala. Na primer, rada poslušam Siddharto.

Izzivi in načrti, ki te čakajo v prihodnje?

Včasih se mi zdi, da je življenje prekratko ali imamo premalo časa za vse, kar bi morali/hoteli doživeti. V načrtu imam izdati več lastne produkcije, osvojiti zanimive klube in festivale. Prav tako želim spoznati super ljudi in zbirati prijetne spomine. Moj zadnji nastop v Ljubljani je bil zelo zabaven. Upam, da se v Sloveniji kmalu spet vidimo.