Pika Božič je ime, ki ga v zadnjih letih nismo slišali velikokrat in marsikdo se je verjetno v tem času večkrat vprašal, kaj počne danes. Svojo glasbeno kariero je začela v skupini Sound Attack in mnogi se še danes spomnijo uspešnice 'Ko te ni'. Kasneje se je Pika podala na samostojno pot in leta 2003 nastopila tudi na EMI, in sicer s skladbo 'Ne bom čakala te'. Do leta 2007 je izdala dva albuma, z naslovoma Pika Style in Pika Star, nato pa se poslovila od slovenske glasbene scene. 

Marsikdo je bil zato presenečen, ko se je Pika kot gostja pojavila na koncertu skupine Čuki, s katerim so proslavili 30 let delovanja. Po kar nekaj letih so spet skupaj odpeli uspešnico 'Komar', mi pa smo Piko poklicali in preverili, kaj sicer sedaj počne v življenju in koliko časa že ni stala na odru. 

Koliko časa je minilo, odkar si zadnjič stala na glasbenem odru?

Kar nekaj časa. (smeh) Z glasbo se profesionalno ne ukvarjam skoraj 10 let. Kdaj pa kdaj kot gostja izkoristim “priložnost”, da si malce nahranim dušo.

Kakšen je bil občutek znova nastopati pred takšno množico?

Oder je vedno znova nepozabna izkušnja. Ne glede na to, ali je koncert v majhni romantični dvorani ali pa na stadionu, ti publika vedno da tisto nekaj več, kar je težko nadomestiti kakor koli drugače. Energija, ki jo prejmeš od ljudi, je kot elan. Takrat imaš skoraj občutek nadnaravne moči in tisti trenutek si v srcu kos vsemu.

Kako pa je bilo na odru spet stati s Čuki?

Čuki so kot 'moji'. Skupaj z njimi sem zrasla tako glasbeno kot tudi poslovno in nedeljski koncert je potrdil, da naša pot očitno še ni na koncu. Če bi naredili kolaž slik vseh nastopov v teh 15 letih, bi z leti našli morda kak nov siv las, kakšno globljo gubo, energija ostaja enaka, spoštovanje pa le raste. Iskreni odnosi ne poznajo zamere, ne zamujenega časa. Je pač večno.

Si bila morda kaj presenečena, da vsi še vedno na pamet poznajo besedilo pesmi 'Komar'?

Ne vem, če bi rekla, da presenečena. Skladba Komar se je res usidrala v srca vseh generacij. Sem pa izredno počaščena, da smo vsi Čuki, Marko in jaz, kot originalna zasedba, že v prvem taktu uspeli emocionalno dvigniti množico. Vsak glasbenik dela s srcem, dela to, v kar verjame in edina možna nagrada je, da ljudje začutijo sporočilo, se poistovetijo s tabo ali pa zgolj uživajo.

Te kdaj mika, da bi se vrnila na glasbeno sceno?

Seveda me kdaj pa kdaj zamika. Morda bolj po emocionalni kot po poslovni plati.  Glasba je umetnost. Je kreativa. Je osebno izražanje. Je nekaj, kar je tako zelo globoko v meni in vedno bo.

Se z glasbo sicer v prostem času še kaj ukvarjaš?

Kaj pa je to prosti čas? (smeh) Malo za šalo, ampak žal je današnji tempo tako divji, da prosti čas počasi postaja samo še fraza. Najboljša terapija je glasba in vsak trenutek z otroki. Ta kombinacija je magična in neprecenljiva. Pri nas doma je zvočnik skoraj kot družinski član in avto kot diskoteka. Želim si, da bi čas, ki ga ljudje porabimo v vsakodnevnih prometnih zastojih, znali pravilno zaužiti. Lahko je izjemno kvaliteten. Tudi takrat za otroke nastajajo tisti čarobni spomini na otroštvo.

Kaj sicer Pika počne danes?

V Ljubljani vodim center lepote, pomlajevanja in dobrega počutja, ki se ukvarja predvsem z ženskami. Z ženskami, ki jih v ogledalu zmoti kakšna napakica. Trudim se, da se vsaka dama ali mamica po porodu počuti še bolje v svoji koži. Vsakič znova me fascinira, kako je vsaka ženska unikatna, kako edinstvena. Vsaka ima svojo zgodbo, svoje težave. Vendar vsaka je kraljica. Sama pri sebi opažam, kako čas pušča sledi, ki se jih ravno ne razveseliš. Čas nam riše gube, telo uporno zavzamejo hormoni, koža pa nam postaja prevelika. Zadnje tri leta me je kariera zapeljala po neverjetni poti, kjer sem spoznala, da težave lahko pridejo tudi precej prezgodaj. Naučila sem se razumeti žensko, ki želi biti mladostna. Tako, ki ne more zanositi. In žensko, ki bije težek boj s kilogrami. Vse so od dolge in naporne poti utrujene. Odločila sem se prevzeti koordinacijo programa, ki ponuja upanje in srečo. Sodelujemo s priznano slovensko prehransko strokovnjakinjo in skupaj se trudimo znova narisati nasmeh na obrazih naših "kraljic".