Polona, že vrsto let te spremljamo v Pop Inu. Vemo, kakšni so bili tvoji začetki, pa vseeno jih dajva obuditi.

Vse se je začelo s študijem novinarstva, ki me je že od nekdaj zanimalo. Nekateri moji sošolci so se nato zaposlili na POP TV, jaz sem šla delat drugam, nekega dne pa sem na Čopovi srečala dva kolega, ki sta mi povedala, da na Pop Inu iščejo nekoga za delo ... In to so bile moje sanje, zato sta mi uredila razgovor in takratna redaktorica Pop Ina me je vzela v ekipo. 18 let pozneje sem še vedno tukaj, popinovsko polnoletna (smeh)!

Kaj je zdaj, po vseh teh letih, še vedno glavno gonilo, ki te navdušuje nad delom?

Radovednost. Sama sem se zagotovo v teh letih spremenila, tudi tvoj pogled do dela in celo življenja se spreminja, a to je pri tem delu zaželeno. Ko se ti v življenju spreminjajo vrednote, si tudi v službi bolj pozoren na to in lahko predstaviš že znano skozi drugačne vidike. Zato je vedno znova lahko drugače. Tako da, ja, radovednost je na prvem mestu in mora vedno biti v tebi.

A vendar si toliko več kot voditeljica. Med drugim smo lahko pred časom brali, da si delala v zaporu, zaključuješ še en študij in si uresničuješ veliko življenjsko željo. Lahko poveš kaj več o tem?

Bolj kot željo, nov življenjski izziv, realiziram del sebe, ki je že od nekdaj bil, a je spal. Meni je bila psihoanaliza na nek način položena že v zibelko. Vse ženske v moji družini, že od babice naprej, so na nek način vpletene v psihologijo, moja teta je psihoterapevtka, tudi moja mama se ukvarja s tem, sestra je doštudirala psihologijo, s tem sem odraščala. Ojdipov kompleks sem dobro poznala, preden sem se naučila marsikaj drugega. Na neki način imam občutek, da mi je bilo tudi potem vse bolj jasno, ker če s tem odraščaš, ta znanja tudi bolj integriraš. Življenje pa gre naprej in te preseneti z izzivi in izkušnjami, zato se mi je študij psihoanalize zdel neka logična posledica. V študiju sem sprva videla hobi in rekla sem si, da lahko denar zapravljam za neke drage hobije ali pa ga vložim v znanje. In ni mi žal, ker sem v predavanjih neizmerno uživala, spoznala nove ljudi in potovala po sebi. 

Torej, delo v zaporu ... Kaj te je navdušilo, presenetilo, morda ustrašilo?

Že od nekdaj so mi bili zapori fascinantni. Nanje in na ljudi, ki so tam zaprti, sem namreč gledala kot na strukture, ki tistim, ki se ukvarjajo s psihologijo, predstavljajo neke posebne izzive. Potem ugotoviš, da gre pogosto za ljudi, ki so bili sprva sami žrtve, nato pa se ta njihova vloga konstantno menja, torej žrtev, storilec, žrtev, storilec. To je bila ena glavnih lekcij, ki sem se jih naučila med prakso v zaporu in tako na nek način dobiš tudi drug uvid na te ljudi. Njihova dejanja so zagotovo obsojanja vredna, zato so tudi v zaporu, ampak morda bi lahko kot družba k temu problemu pristopili bolj sistematično in težave prepoznavali in ustavljali že takrat, ko so še na začetku. To je kompleksna družbena tema in to sem želela pobliže spoznati. Mogoče pa bomo nekoč v prihodnosti mi ali naši zanamci našli drugačno rešitev, da se za te ljudi poskrbi, še preden je prepozno. Morda je to prevelika iluzija, ampak o tem sem vsekakor razmišljala po praksi v zaporu in med študijem, ko smo se dotikali s tem povezane tematike. 

In zadnjič sem videl celo, da treniraš kavbojske plese? Je to mogoče?

Ja, res je! Od nekdaj me namreč zanima tudi ta scena in moja velika želja je, da grem enkrat v Teksas vrtet laso (smeh)! Eno leto sem živela tudi v Ameriki in takrat se mi je ta kantri glasba še dodatno prikupila. Potem sem šla tukaj v Sloveniji trenirat te plese, a me je pandemija ustavila. Nekaj korakov sem že znala, tudi na nekaj festivalov sem šla, zdaj pa bom nadaljevala.  

Glede na različne teme, o katerih govoriva, te moram vprašati, česa vse o Poloni še ne vemo?

Oh, marsičesa, ampak niti ne boste izvedeli (smeh)! Menim, da je za določene stvari prav, da jih zadržiš zase in o njih ne govoriš. Kako bi pa bilo, če bi vse postregli na pladnju? Vedno rada delim potovanja, na katera grem, rada delim vrednote, v katere verjamem, in svojo rast. Moje osebne stvari pa vedo le najbližji.

Zdi se, da živiš zelo raznoliko, da se posvečaš povsem različnim stvarem. Kako najdeš čas, kako si ga organiziraš?

A veš, da o tem sploh nisem razmišljala?! Jaz sem človek, ki ima rad stvari pod kontrolo, rada imam stvari urejene, če se le da, sproti. Edino tako, ko zdaj razmišljam zaradi tvojega vprašanja, mi najbrž lahko znese početi več stvari in da nič ne ostaja za mano, nedokončano. Trudim se biti odgovorna, torej če se za nekaj odločim, to tudi naredim. 

Kaj ti je v življenju pomembno? Oz. tako te bom vprašal, saj si rekla tudi sama, da se z leti spreminjamo ... Kaj ti je pomembno zdaj?

Moja mama ima 79 let in včasih govoriva o tem, kako so včasih, v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, doma kartali in se zabavali, se družili, gradili odnose. In v prvi vrsti se mi zdi to najbolj pomembno; da imaš dobre odnose, ne le z drugimi, temveč tudi sam s sabo. Če si radoveden, lahko tako zelo bogatiš samega sebe, odkrivaš nove vidike ... Ni nujno, da se vedno strinjaš z njimi, ampak če pogledaš na stvari s stališča nekoga drugega, te lahko to zelo obogati. 

Kakšna je zate superženska?

Moram priznati, da mi ta izraz ni preveč všeč, ker mi asociira na neko idealizacijo. Zato raje govorim o ženski, ki je že dovolj super pojem sam zase. Ženska, ki je v vsej svoji ženstvenosti, ki ima intuicijo, je v stiku sama s sabo, se zna postaviti zase, a hkrati tudi opreti na druge. Superženska mi vzbuja asociacijo ženske, ki je sama za vse in se ji zdi to v redu oziroma je na to še celo ponosna.

Na kaj si najbolj ponosna?

Ponosna sem na to, da vseskozi skušam slediti sebi in svoji individuaciji.

Česa pa si v življenju zdaj še želiš?

Na to je težko odgovoriti, ker ena stvar za sabo potegne še številne druge. Zadovoljna sem s svojim življenjem, ampak vedno lahko še več narediš na sebi, še bolj lahko uživaš. V zadnjih letih sem veliko delala, morda zdaj res prihaja več časa za užitek. Na kratki rok pa bi si zagotovo želela na kakšno potovanje. 

Kako pa boš preživela letošnje poletje? 

Moje poletje bo kar delovno, z izjemo nekaj podaljšanih vikendov. Rada pa potujem pozimi v tople kraje, za dlje časa. Držim pesti, da se to uresniči, na prvem mestu je zagotovo Bali. 

POP IN si lahko na POP TV ogledate vsak dan od nedelje do petka ob 19.45.