Predstava, ki odpira dialog o materinstvu in življenjskih odločitvah

Predstava združuje gib, glasbo, vizualne elemente in izpovedi, ki se prepletajo v polifonijo izkušenj, odraža pa tudi širši družbeni in mitski kontekst materinstva. "Predstava Mame je predstava o odločitvi o materinstvu oziroma o izbiri, ali bom postala mama ali ne in kaj pride s to odločitvijo. Ženske lahko namreč izberemo, če ne želimo biti mame. To še vedno v naši družbi ni toliko vredno,'' pojasnjuje Vanda Velagić, ena izmed ustvarjalk Kolektiva Igralke.

Predstava je zrasla iz osebnih zgodb, a kmalu so se ustvarjalke odločile, da potrebujejo širši spekter glasov. Javnemu pozivu se je odzvalo okrog 40 žensk: mater, tistih brez otrok, pa tudi neodločnih. Njihove zgodbe pa so postale hrbtenica projekta.

Sendi Bakotić, prav tako del igralske zasedbe, nam je zaupala, da je celoten proces trajal približno pol leta: "V tem času smo poleg intervjujev z različnimi ženskami organizirale tudi kroge pogovorov in bralne krožke. Čudovito je bilo začutiti, koliko zanimanja med ženskami obstaja in kako močna je potreba po tovrstnih pogovorih. Raziskovanje smo nadgradile tudi s teoretičnim delom in vpogledom v umetnostno zgodovino, zato se je vse naravno prepletlo. Od naših osebnih izkušenj in zgodb številnih žensk, pa vse do širšega družbenega konteksta ter celo mitskih predstav o ženski in materi.'' 

Proces ustvarjanja je bil za njih hkrati tudi terapevtski. Preplet osebnih zgodb, zgodb drugih žensk in širšega družbenega konteksta je igralkam omogočil, da so reflektirale lastne dileme, strahove in upanja. Vmes so se spreminjale tudi njihove osebne okoliščine. Ena izmed njih je med pripravo predstave zanosila, kar je v sam proces vneslo še dodatno plast avtentičnosti in intimnosti. Tako se je ustvarjanje odvijalo vzporedno z resničnim življenjem, oder pa je postal prostor, kjer so se razkrivale in hkrati gradile nove identitete.

Ena izmed najmočnejših idej predstave Mame je koncept imaginarnega muzeja, ki ga Kolektiv Igralke ustvarja z odrsko formo. Ko so začele raziskovati materinstvo, so ugotovile, da muzeji po svetu obravnavajo praktično vse, razen izkušenj mater in nemater. Zato so se odločile, da ustvarijo svoj muzej. Ne fizični, temveč scenski, skozi izpovedi, glasbo, gib in likovnost.

Gledalec ne opazuje le predstave od zunaj; v njej sodeluje. Nekateri trenutki te ganijo, spet drugi nasmejijo, še drugi vzbudijo razmislek o lastnih odločitvah, odnosih in družbenih normah. Predstava ima neverjetno moč, da se te dotakne na osebni ravni. In prav to je tisto, na kar so ustvarjalke najbolj ponosne.

Čeprav se predstava Mame loteva ene najbolj intimnih odločitev v življenju, ustvarjalke ne želijo moralizirati. Njihov cilj je, kot pravi igralka Anja Sabol, predvsem odpiranje prostora za pogovor: "Ideja za predstavo je rasla iz naših osebnih izkušenj. Leta gredo, prehajamo skozi različne faze, a vedno je prisoten tudi biološki čas, ki določa svoje. Kot prekarne delavke in svobodne umetnice težko načrtujemo družino, zato smo v preteklih projektih to izpostavile: da bi se pokazalo, kje dejansko stojimo. V pogovorih s kolegicami in prijateljicami smo naletele tako na nerazumevanje kot na enake izzive, kar nas je spodbudilo, da smo temo še razširile in vanjo vključile tudi študente kulturologije.''

Predstava se res osredotoča na ženske izkušnje, a ni namenjena zgolj ženskam. "Mislim, da je ta predstava tudi za moške. Absolutno jih želimo povabiti, da vsaj malo začutijo izkušnjo in zgodbe, ki jih prinašamo," pravi Anja. Odzivi moških gledalcev so bili ganljivi in pogosto presenetljivi. "Dobile smo tudi čudovite odzive od moških, ki so bili na predstavi. Bili so ganjeni, nekateri so jokali, poklicali so svoje mame, ker prej niso imeli pojma, kako je to, in povedali, da bodo zdaj morda bolje razumeli svoje partnerke," dodaja Sendi. Vanda pa pri tej tematiki poudarja širši pomen: "Mislim, da so tudi moški žrtve patriarhata, ne na enak način kot ženske, ampak vseeno. Skupaj si želimo ustvarjati boljše odnose, boljšo družino, boljšo družbo." 

Predstava tako odpira prostor za medsebojno razumevanje, učenje drug od drugega in skupno refleksijo o vlogah v družbi. Že po prvih ponovitvah se je pokazalo, da dosega točno tisto, kar so si želele in še več. Odzivi občinstva so bili ganljivi, pogosto celo presenetljivi za same ustvarjalke, saj si niso predstavljale, da bo njihova osebna dilema sprožila tako širok in iskren dialog.

Mame so zadnji del feministične trilogije, ki so jo pred tem sestavljale predstave Babice in Punce. Vanda pa razkriva, da idej za prihodnost ne zmanjka: "Naslednja predstava bo samostojna, a je še v fazi dogovarjanja. Osredotočena bo na ekološko tematiko, povezano z mestom, iz katerega prihajamo, zato bo princip nekoliko drugačen. Tokrat ne bomo zgolj štiri ženske, ampak nas bo verjetno šest."

Kolektiv boste lahko v naslednjih mesecih ujeli v Beogradu, Sarajevu, Skopju, Podgorici, Tivtu in celo na Brionih. V Ljubljani bo naslednji nastop v okviru festivala Ruta v Mestnem gledališču Ljubljana na začetku februarja, ob tem pa se iščejo še dodatni termini v sodelovanju z Zavodom Maska.