Tvoja najnovejša skladba Še verjamem ima zelo močno sporočilo, in sicer, da se lahko po še tako hudem padcu poberemo. Se ti zdi, da prevečkrat v življenju vržemo puško v koruzo in obupamo?

Ravno snemanje videospota mi je odprlo oči, da so "invalidne" pogosto osebe, ki nimajo nobenih oviranosti, ampak le ovire v glavi, zaradi katerih prehitro obupajo ali pa si sploh ne upajo poskusiti. Meni je dalo to snemanje z Darkom, Barbaro in Ano eno velikansko motivacijsko brco, da smo v življenju sposobni narediti veliko več, kot si mislimo. Mislim, da moramo v življenju izkoristiti svoje potenciale in postati najboljša verzija sebe.

Ljudje smo bitja navade in večje spremembe nas pogosto plašijo. Je bilo tudi tebe kdaj strah tega, da moraš stopiti iz cone udobja, in kako si ta strah premagala?

Stopiti iz cone udobja nikoli ni povsem enostavno. Saj že sam izraz pove, da je to korak iz prijetnega udobja v neznano. Tudi vstati ob petih zjutraj, da greš na vrh hriba spada v ta okvir. Na začetku ni prijetno, seveda bi raje še malo spala v topli postelji, ampak nagrada, ki jo dobiš vsako jutro, ko stojiš na vrhu, in občutek, da si naredil nekaj zdravega za svoje telo. Ta občutek je neprecenljiv, zato se splača stopiti iz cone udobja in narediti kakšno spremembo.

Se ti zdi, da smo ljudje premalo v stiku sami s sabo?

V današnjem času, kjer prevladujejo družbena omrežja, elektronske naprave in neka nedosegljiva popolnost, ki nam jo kažejo objave na omrežjih, se mi zdi, da smo zelo blizu temu, da popolnoma izgubimo stik s seboj in z bližnjimi. Zato se trudim, da v popoldanskem času svoj telefon odložim in se popolnoma posvetim hčerkama.

Napaka, ki jo ljudje na splošno veliko delamo, je tudi ta, da srečo iščemo v drugih ljudeh in zunanjih dejavnikih, namesto v sebi.

Moja motivacijska misel, ki se je premalo držim je: "Osreči sebe, da boš lahko osrečil druge." Ampak v resnici še vedno najprej pomislim na druge, predvsem na svoje bližnje, nase pa pogosto pozabim.

Pravijo, da imamo ženske zelo dober šesti čut in razvito intuicijo. Bi rekla, da ti je to dvoje v življenju večkrat pomagalo pri sprejemanju odločitev?

Menim, da sem z leti dobro razvila svojo intuicijo in kar hitro razberem kakšen človek je pred mano, to mi pomaga tudi pri sprejemanju odločitev. Sem se pa v preteklosti kar nekajkrat opekla, ker sem naivno zaupala, da so vsi ljudje dobri in mi želijo le dobro.

Ženske smo ves čas pod nekim pritiskom, da moramo biti popolne, da mora biti vse, kar naredimo, popolno in da vse zmoremo same. Se ti zdi, da smo preveč zahtevne same do sebe?

Tudi sama sem bila dolga leta pod tem pritiskom in priznam, da še dandanes kdaj popolnoma podležem temu slabemu občutku krivde, da nisem dovolj. Tudi zato sem si rekla, da se v novem videospotu lotim te teme in pokažem, predvsem ženskam, da je čas, da se sprejmemo in si povemo, da smo takšne, kot smo, lepe. Pa tudi, da se največja lepota največkrat skriva ravno v nepopolnosti.

Preveč žensk se bori tudi s slabo samopodobo, na kar vplivajo tudi nerealni lepotni ideali, za katere so kriva tudi družbena omrežja. Kako vse to čutiš, če si javna oseba? So pritiski še večji?

Pritiski so veliki, na družbenih omrežjih smo dnevno bombardirani z lepotnimi ideali, ki jih v resničnosti nihče več ne more doseči, saj so umetno sproducirani z raznimi filtri, dodatki … Strah me je, kakšen svet lažnih podob zapuščamo našim otrokom. Tudi zato sem se odločila, da se v videospotu "razgalim", da si odstranim lasne podaljške, umetne trepalnice in ličila, da pokažem, da je z vsemi temi dodatki vsak lahko videti popolno. Prava lepota pa se skriva v naši osebnosti in sprejemanju samega sebe z vsemi pomanjkljivostmi.

Bi se morale naučiti imeti bolj rade, biti samozavestnejše?

Seveda, moramo se naučiti imeti se rade in biti samozavestne v svoji koži, predvsem pa se o vsem tem pogovarjati s svojimi otroki, ki se v današnjem času niti ne zavedajo več, da je obstajal tudi svet pred socialnimi omrežji.

V zadnjem času vedno bolj odmeva sporočilo, da so leta le številka, da lepota prihaja od znotraj ... Pa kljub temu se številne obremenjujejo z leti, spreminjanjem telesa ... Kako sama gledaš na proces staranja?

Vesela sem, da se je spremenila podoba o staranju, ker so leta res le številka. Spoznala sem že ogromno starejših ljudi, ki sploh ne kažejo svojih let, so zdravi in fit. Zato sem se odločila, da bom tudi sama na starost postala tista fit babica, ki me zjutraj prehiti na poti na Šentvid.

Modni svet je v zadnjih letih doživel nekakšno preobrazbo in vedno več je manekenk z oblinami, začelo se je gibanje body positivity ... Kakšno je tvoje mnenje o tem? Je to nekaj, kar smo potrebovali?

Menim, da je lepota tudi v različnosti, nepopolnosti in drugačnosti, zato je prav, da se svojega videza ne sramujemo in da je takšna tudi podoba v medijih. Hkrati pa je moje mnenje tudi, da se moramo potruditi in izkoristiti svoje potenciale, da postanemo najboljša verzija sebe.

Kot javna osebnost si bila skozi leta izpostavljena tudi številnim komentarjem in kritikam. Si z leti glede tega dobila trdnejšo kožo?

Seveda, kritike in negativni komentarji so me skozi leta utrdili in sedaj me ne prizadenejo več toliko. Se mi pa zdi, da je tega negativizma, žaljivih komentarjev in sovražnega govora z razvojem socialnih omrežjih čedalje več. Ko vsak meni, da mora izraziti svoje mnenje in komentar, tudi kadar gre za res žaljive in grde komentarje, ki nekomu lahko uničijo življenje. Menim, da bi se vsi morali večkrat vprašati, ali naj napišem tole ali raje zadržim zase.

Kakšen nasvet bi dala danes sebi, ko si bila na začetku kariere?

Zdravo se prehranjuj, veliko se gibaj in ne oziraj se na zlobne jezike.

Se kdaj zalotiš, da si zavestno rečeš: 'Dovolj, vzemi si čas zase, če ne boš pregorela!’

Velikokrat. Takrat pokličem prijateljice, da se dobimo ob pijači in se dobro nasmejimo same sebi.