Tamara Mavsar je uspešna slovenska rokometašica, od katere se marsikatera nadobudna športnica lahko nauči veliko. Tamara se je rodila prvega aprila leta 1991, z rokometom pa se je začela ukvarjati že v 3. razredu osnovne šole. 

Začetek njene rokometne kariere je zaznamovala njena prva rokometna trenerka Zdenka Dežman, velik športni pečat pa je na njej pustil tudi pokojni dedi, za katerega pravi, da jo je 'naučil vseh osnov, ki jih potrebujemo v športu'.

Mavsarjeva sicer sanja o odličnem uspehu na turnirju Lige prvakinj. Tamaro in njeno ekipo RK Krim Mercator že jutri ob 16. uri čaka tretji krog omenjene Lige prvakinj, pomerile pa se bodo z Glorio iz romunske Bistrite. Prenos tekme si lahko ogledate tudi na Kanalu A.

S Tamaro smo sicer klepetali o njeni rokometni karieri, uspehih, ki jih je doživela, povezavi z ostalimi dekleti iz ekipe RK Krim Mercator, modi, skrbi za kožo in pa o željah za prihodnost. Več si lahko preberete v spodnjem intervjuju. 

Tamara Mavsar – intervju

Tamara, kaj vas je navdihnilo, da ste se odločili za rokomet in kako ste vedeli, da je to prava karierna pot za vas?

Za rokomet sta me navdušila pokojni dedi, ki me je naučil zagotovo vseh nekih osnov, ki jih potrebujemo v športu in pa takrat prva trenerka Zdenka Dežman. Težko opišem, kako sem kar vedela, da je to prava karierna pot zame, enostavno je bila ljubezen do žoge tako velika in potem se je vse samo odvijalo v lepem ritmu naprej.

Kateri trenutek v svoji rokometni karieri do zdaj bi izpostavili kot najbolj nepozaben in zakaj?

Zagotovo ne morem in nikoli ne bom pozabila, ko se nam je v Ulmu uspelo prebiti skozi olimpijske kvalifikacije na letošnjo olimpijado v Parizu. Dejstvo je, da nikoli ne bom pozabila tega veselja in vseh drugih čustev, da nam je uspelo v Sloveniji nekaj, kar v ženskem kolektivu ni še nobenemu in mislim, da smo na to lahko res ponosne. Omenila bom še tudi, da bo prva zmaga na olimpijskih igrah proti reprezentanci Koreje za vedno ostala v spominu.

Kako zelo povezani ste z ostalimi dekleti v svojem rokometnem klubu Krim Mercator? Kako pomembno se vam zdi, da se dobro razumete?

Dejstvo je, da smo se po dolgih letih ponovno zbrale nekatere slovenske igralke nazaj v RK Krim Mercator, kar prinaša še nekakšno večjo povezanost, željo do uspeha tudi v našem klubu. Kljub temu, da je ekipa malce na novo sestavljena, pa smo nekako vsi imeli z nekom neko povezavo v preteklosti in se včasih to sploh ne občuti, tako da smo lahko zgradile dokaj hitro neko dobro energijo med nami in željo po tem, da naredimo nekaj 'velikega'.

Se s soigralkami iz svoje ekipe pogosto družite tudi zunaj dvorane?

Normalno je, da dekleta, ki prihajajo iz Slovenije imajo nek 'svoj ritem', prav tako pa to velja tudi za dekleta iz tujine, vendar se večkrat tedensko zgodi, da odidemo skupaj na kakšno kavico, po tekmi pa tudi na večerjo in se na ta način malce sprostimo.

Kako bi opisali svoj osebni slog oblačenja izven igrišča? Se tudi v prostem času bolj nagibate k športni modi ali imate radi tudi elegantnejše kose?

Ne vem, katera beseda bi dobro opisala moj slog oblačenja, dekleta bi se verjetno pošalila: 'Samo, da je roza'. Dejstvo je, da je to moja najljubša barva in da rada nosim bolj oprijete stvari. Nisem ljubiteljica 'oversize' stvari. Ko se ne nahajam v dvorani, iskreno največkrat nosim trenirko, vendar pa pridejo pogosto tudi dnevi, ko se pa resnično želim malce urediti in našminkati.

Kako skrbite za svojo kožo glede na intenzivne treninge in naporen urnik? Kakšna je vaša jutranja in večerna rutina?

Iskreno lahko bi svoji koži kdaj namenila malce več pozornosti, ampak nikoli nisem imela in upam, da tako ostane, nekih težav s kožo, tako da prav posebnega značaja le-temu ne namenjam. Zame je najboljše zdravilo topla – mlačna voda, s katero si zjutraj in zvečer umijem obraz, občasno pa nanesem kakšno kremo.

Kateri so vaši najljubši hobiji ali aktivnosti, ki vam pomagajo sprostiti misli izven rokometnega igrišča?

Mislim, da mi največjo pozornost od rokometa odvzame moj sinček, s katerim v prostem času delava različne stvari, od kolesarjenja, igranja nogometa, rokometa itd., seveda pa izkoristim rada čas tudi za kavico s kolegicami in pogledam kakšno dobro serijo na platformi s pretočnimi vsebinami.

Kakšni so vaši cilji za prihodnost, tako osebno kot profesionalno?

V poklicu, ki ga opravljam si neizmerno želim priti na zaključni turnir Lige prvakinj (in se tam ne kar ustaviti), biti navdih vsem mladim rokometašicam in podpora svojim soigralkam. Osebno pa želim biti dobra mama svojemu sinu, dobra partnerka in pozitivno sprejemati, kar ti življenje prinese oziroma nakloni.

Kako se vidite čez deset let? Ostajate povezani z rokometom ali morda raziskujete druge interese?

Čez deset let se vidim nekje v pisarni kluba, bi lahko rekla. Nikakor me ne vleče v trenerske vode, ker lahko iz prve roke vidim, kako stresno je lahko. Želim si ostati povezana z rokometom, kako se bo pa odvilo vse skupaj, bom pa še videla.

Za konec pa še, kaj bi svetovali mladim dekletom, ki sanjajo o profesionalni karieri v rokometu?

Mladim bi svetovala, da kljub temu da je včasih naporno in težko (tudi drugje zna biti tako), naj samo vztrajajo, ker ukvarjati se s športom je res nekaj najlepšega, prinese ti tudi prijatelje iz celega sveta, lahko celo do konca življenja.