Tina, kako si postala fotografinja? Kdaj se začela tvoja ljubezen do fotografije in kdaj si vedela, da se želiš s tem ukvarjati profesionalno?

Ljubezen do fotografije se je začela na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija, ko sem se spoznavala s fotografsko teorijo in prakso. Kasneje je mojo ljubezen poglobilo delo za tiskane revije, za katere sem fotografirala znane osebnosti in dogodke. Odločitev izpred desetih let, da svoje znanje delim na tečajih fotografije, in letošnje odprtje fotografskega in izobraževalnega studia v Ljubljani pa sta to ljubezen spremenila v poslanstvo. Da bom fotografinja, mi je postalo jasno že zelo zgodaj. V šestem razredu OŠ sem na vprašanje, kaj bom, ko bom velika, takoj zatrdila, da bom fotografinja.

Kaj so največji izzivi, s katerimi se soočaš pri svojem delu?

Fotografiranje je zame izziv. Za dobro fotografijo so potrebne priprave, razmišljanje o zgodbi, ki jo želim sporočiti s fotografijo, priprava primerne osvetlitve, izbira ozadja in lokacije snemanja, obvladanje komunikacije s portretirancem itd. Letos sem odprla svoj studio, kjer lahko brez omejitev razvijam svojo domišljijo in kreativnost ter se popolnoma predam fotografskemu ustvarjanju. Pri tečajih fotografije pa mi je v največji izziv, kako zapleteno fotografsko teorijo spremeniti v preprosto, razumljivo in uporabno informacijo.

Kaj zate pomeni beseda 'kreativnost'?

Kreativnost zame pomeni ustvarjanje – da lahko iz preproste stvari naredim umetniško, da lahko slabo osvetlitev spremenim v vrhunsko, da znam iz nevšečnega narediti všečno. Je način razmišljanja, notranje stanje duha, ki ga povezujem tudi z dinamičnostjo, fleksibilnostjo, povezovanjem, iskanjem rešitev.

Zdi se mi, da fotografi svet vidite drugače kot drugi. Je to bistvo fotografije – da isto zgodbo poveste drugače?

Fotografi smo zaradi narave svojega dela bolj vizualno usmerjeni, lažje si predstavljamo, kako bo določena stvar ali motiv videti na fotografiji. Pri sebi opažam, da vidim motiv skozi lečo objektiva, čeprav v tistem trenutku ne držim fotoaparata v rokah. Bistvo gledanja je sestavljeno iz več faktorjev: kaj nam je pomembno, kakšno zgodbo želimo sporočiti, poznavanje zakonov kompozicije, vpliv barv na naše zaznavanje, notranja občutja itd. Je sklop določenih znanj. Lahko gledamo, pa ne vidimo tega, kar je pred nami, lahko vidimo, čeprav ne gledamo v tisto smer ... Fotografi znamo narediti selekcijo tega, kar je fotogenično, in tistega, kar ne učinkuje prav dobro na fotografiji. 

Kako gledaš na to, da so mobilni telefoni postali nepogrešljiv pripomoček vseh ljubiteljev fotografije? Ali to velja tudi za profesionalne fotografe, kot si sama?

Fotofoni so del našega vsakdana, zelo so praktični, tudi priljubljeni. Tudi sama ga imam in mi včasih prav pride, vendar to ni prava izkušnja fotografiranja. Ko držiš v roki fotoaparat, držiš zgodovino, več stoletni razvoj in ideje izumiteljev, ki so fotografijo pripeljali do današnje digitalne tehnologije. Držati fotoaparat v rokah ni isto kot držati telefon, čeprav je na koncu izdelek lahko podoben. 

Je Instagram razvrednotil delo profesionalnih fotografov? 

Instagram je virtualna galerija, je še ena možnost prikazovanja fotografovega dela. Ne bi se strinjala s tem, da je razvrednotil delo fotografov, saj nam omogoča prikazovanje fotografij, s tem pa usmerjamo pozornost nase, gradimo svojo prepoznavnost in svojo zgodbo. Vsesplošna uporaba fotografije – fotoaparat imamo v telefonu, vgrajen je lahko v pisalo ali ročno uro – je prinesla fotografiranje brez znanja in izkušenj. To nam je omogočil razvoj. Za nekoga je posnetek s telefonom neprecenljiv, pa čeprav gre le za cvetlico z domačega vrta. Nekdo drug je ponosen šele, ko naredi posnetek s fotografsko opremo, ki napolni ves kovček.

S čim lahko primerjaš občutke, ko si v objektiv ujela tako želeni prizor, nekaj neponovljivega?

Občutek ob pritisku na sprožilo je čisti navdih.  Tvoja vizija, ujeta v večnost. Je ljubezen, je sreča, je pričakovanje in navdušenje, je skupek mnogih pozitivnih občutij. Morda je prav zato fotografiranje eden izmed popularnejših hobijev.

Kaj želiš sporočiti s svojimi fotografijami?

Sem fotografinja po poklicu, vajena sem dela po naročilu in zato je moj pogled lahko drugačen od pogleda ljubiteljskega fotografa, ki fotografira za navdih. Kadar fotografiram za naročnika, pomagam posamezniku ali podjetju s fotografijo sporočati njegovo zgodbo. Vsako fotografiranje ima neko zgodbo, ki ji sledim. Ko fotografiram zase, se osredotočam na univerzalno lepoto – bodisi v telesu, obrazu, svetlobi, kraju, naravi itd.

Pravijo, da fotografija pove več kot tisoč besed. Katera fotografija je po tvojem mnenju dobra?

Dobra fotografija je zame tista, ki me uspe navdušiti zaradi kompozicije, izbire svetlobe, lokacije, zgodbe, izbire tehnike ... Danes težko rečeš, da te je kakšna fotografija zares navdušila, ker je bilo že vse prikazano na tak ali drugačen način.

Nekaterim fotografom je najpomembnejši končni rezultat, mnogi pa ravno tako kot v končnem rezultatu uživajo tudi v samem procesu. V katerem delu najbolj uživaš ti?

Ni končnega  rezultata brez ustvarjalnega procesa. Pri meni fotografija nastaja že v mislih. To pomeni, da že pred fotografiranjem v mislih ustvarjam zgodbo, izbiram svetlobo, urejam nastavitve aparata, se odločam o izbiri objektiva itd. Uživam v vseh procesih nastajanja fotografije, od same ideje do končnega rezultata, postprodukcije v Photoshopu in tega, da fotografijo pošljem naročniku ali jo objavim v svoji galeriji. 

Kakšne so tvoje izkušnje glede ženske samozavesti pred fotoaparatom? Ali se znamo sprostiti, biti zapeljive, samozavestne? Ali smo glede tega bolj zadržane?

Vsi si želimo biti všeč na fotografiji, ne samo ženske. To ni posebnost. Želimo lep spomin nase. Ženske še posebej, saj damo veliko na zunanji izgled. Pri portretiranju se osredotočam na želje osebe, ki si želi portretne fotografije, ter lastni stil fotografiranja in temu prilagajam izbiro svetlobe ter kot, pod katerim pade svetloba, svetujem pri izbiri oblačila, jasno povem, kaj bo na fotografiji videti dobro in kaj ne. Končna fotografija mora biti plod dela fotografa in portretiranca. Po mojih izkušnjah smo ženske lahko vse, kar si zamislimo: sproščene, zapeljive, samozavestne, lepe ... In to znamo tudi pokazati pred aparatom.

Marsikdo se ne mara fotografirati, ker si na fotografijah nikoli ni všeč – ne ve, kam dati roke, kako se postaviti ... Kakšen nasvet?

Postavitev telesa, glave in rok prilagajam glede na tip portreta, ki ga fotografiram. Pri poslovnem portretu veljajo določena poslovna pravila, drža telesa, pozicija glave, roke so v določenih pozah. Pri osebnem portretiranju smo lahko pri postavitvi telesa in rok bolj sproščeni. Pri modnem fotografiranju telo in obraz prilagajam oblačilu in modnim dodatkom. Pri boudoirju prilagajam svetlobo ženskim atributom. Vsak tip portretiranja zahteva svoj pristop. Tudi pri izbiri oblačil veljajo posebnosti, kaj je primerno in kaj ne. Pri vsem tem vedno svetujem, kaj je najboljše za fotografijo.

Je kakšna razlika glede na starost –glede na življenjske izkušnje, počutje v lastni koži? Bi morda rekla, da so zrele ženske samozavestnejše?

Vsaka ženska je svet zase. Življenjske izkušnje in stil, ki ga živimo, nas delajo to, kar smo. In vse se to odraža tako v zunanjosti kot tudi v karizmi osebe. Vsaka je svoja zgodba, ki jo želim prikazati na lep in estetski način. 

V katerih stvareh najpogosteje najdeš navdih oziroma kaj je tisto, kar te navdušuje?

Navdihujejo me ljudje, saj že od nekdaj rada fotografiram portrete. V tem sem se tudi izpopolnila in opremila studio z vsemi pripomočki za slikanje portretov. 

Kaj vse moramo imeti ali vedeti, če želimo narediti res dobro fotografijo?

Na tečajih fotografije učim, da lahko do dobre fotografije privedejo poznavanje zakonitosti fotografije, uporaba nastavitev aparata, smisel za kompozicijo in kadriranje, čas, ki si ga pripravljen vložiti v nastanek fotografije in še mnogo dejavnikov. Dobro fotografijo lahko ujamemo ali jo zavestno ustvarimo. 

Fotografirala si že mnogo znanih oseb. V kolikšni meri je dobra fotografija odvisna od fotografa in v kolikšni meri od tistega, ki pozira?

Znane osebnosti imajo pred kamero in fotoaparatom več izkušenj, več kilometrine. Ker poznajo ta proces ustvarjanja, hitreje pridemo do rezultata kot morda z nekom, ki je prvič pred aparatom in še ne ve, kaj mu je všeč in kaj lahko pričakuje. Dobra fotografija je tista, ki zadovolji tako fotografa, ki je kreator svetlobe, tehnike in scene, kot portretiranca. Oba skupaj pričarata vzdušje dobre fotografije.