Si profesionalni glasbenik in član POP orkestra (Zvezde plešejo). Kako se ujameš z drugimi člani orkestra?

Super. Vsi se poznamo iz šolskih let, od srednje šole ali univerze naprej. Igramo tudi skupaj po drugih zasedbah. Slovenija je tako mala, da hitro naletiš drug na drugega.

Kateri bend ti je najbližje pri ustvarjanju glasbe: POP orkester, Neishin orkester, Big Band, MGL-ju?

Povsod je ok. Po zvrsti glasbi mi je najbližje Big Band ali POP orkester. Tukaj smo večinoma vsi naštudirali jazz in zabavno glasbo. Vidimo se tudi v tej zvrsti. Dandanes je potrebno vse delati. Delamo vsi vse. Ni več toliko opredeljeno, da bi bili bendi osredotočeni le na eno zvrst. Bolj kot si univerzalen, bolje lahko delaš in več lahko delaš.

Kako se glasbene zvrsti razlikujejo v zasedbah iz prejšnjega vprašanja?

Zelo odvisno je od potrebe v sami instituciji oziroma od tipa koncerta. MGL teatri so usmerjeni bolj v kabare in muzikale. POP orkester se bolj prilagaja plesnemu svetu. Big Band je bolj jazzovski. Nekateri drugi so bolj rock bendi. Odvisno od potrebe benda.

Mnogi ne vedo, da si tudi mož Neishine sestre. Na kakšen način kot glasbena družina usklajujete glasbo z zasebnim življenjem?

Najprej se tam kregam, potem pa še doma (smeh). Tudi žena je glasbenica, zato je glasba močno prisotna tudi v zasebnosti. Z Nežo (Neisho) sva že prej sodelovala, preden sem spoznal svojo ženo. Uspešno usklajujemo glasbo z zasebnim življenjem.

Si tudi očka malo skoraj leto dni starega Maksa. Se pri vzgoji čuti vpliv glasbe?

Že zdaj ima Maks rad glasbo. Mislim, da je dobro, da mladi otroci odraščajo v glasbenem okolju. Bolje to kot da ne bi imeli te možnosti.

Si želiš, da bi se Maks podal po stopinjah svojih staršev in postal glasbenik?

Stali mu bomo ob strani. Ne bomo ga silili, če se ne bo odločil. Glasbenikom je vedno težje. Ni več z rožicami postlano, kakor je bilo včasih.

Kakšen je tvoj pogled na glasbeno življenje?

Situacija je vedno težja. Koncerti se ukinjajo. Slabše je, kakor je bilo. Vedno več je potrebno delati, kar vzame vedno več časa. Kvaliteta se dviga, ker trendi gredo naprej. Veliko več je vsega, kakor je bilo včasih. Je poplava glasbenikov in skupin. Na trenutke je težko. Določen del časa je potreben za kvaliteto. Včasih je potrebno kombinirati z zasebnim življenjem, s službami, s pripravljanjem, da sem v formi.   

Kakšno vlogo imajo po tvojem mnenju ženske glasbenice v odnosu do glasbene scene?

Zadnje čase vedno več punc igra glasbo. Včasih so bile večinoma pevke, dandanes pa srečujemo basistke, bobnarke, kitaristke. Ni več nenavadno, da se žensko ekvivalentno sprejme v neko zasedbo. Nimam problema s tem, da bi ženske sprejel v bend. Učim v šoli in se mi zdi, da punce ne igrajo le flavte in klavirja. Pri njih najdemo vse od trobil, saksofonov, bobnov, basistk in  kitaristk. V tujini to ni bilo nikoli toliko opredeljeno. Bilo je mešano. Pri nas je bolj to nazadovalo.

V čem bolj uživaš, poučevanju ali nastopanju?

Nastopanju. Tudi učiti je fajn, ampak je zahtevno. Radi to delamo. Je pa neka odgovornost. Učenca moraš pripraviti in pripeljati do neke stopnje. Pri enih je to lažje, pri drugih težje. Nekateri so več časa pripravljeni investirati. Konec koncev morajo vsi dosegati neke kriterije, oziroma nekaj odnesti od tega. Zanimivo je, ker je raznoliko, vseeno pa mi je igranje na prvem mestu.

Kaj najraje počneš v prostem času, ko se ne ukvarjaš z glasbo?

Vadimo (smeh). Celo življenje imam posvečeno glasbi. Pišem, vadim, aranžiram, snemam, produciram. Zdaj ko imam družino, posvečam prosti čas tudi otroku. Glasbeniki nismo prav športniki. Rad kolesarim, vendar rekreacijsko.

Kakšni so tvoji izzivi za prihodnost?

Mogoče ustvariti kaj avtorskega. Predolgo časa oklevamo. Glasbeniki, ki smo neodvisno vpleteni v razne projekte, smo navajeni vse delati za druge. Nikoli si ne vzamemo časa, da bi zase kaj naredili. Želja je nek lasten projekt. Mislim, da ravno zaradi tega toliko časa traja, ker mi je všeč toliko različnih stilov in stvari, da se še nisem odločil, kakšen projekt bi naredil. Mislim, da bi si želel narediti inštrumentalni cd. Ustvaril bi ga s sestavljenim bendom pod svojim imenom. V bendu bodo člani iz orkestra. Večinoma so glasbeniki generacijsko toliko povezani, da si čez celo življenje obsojen eden na drugega.