Varanje je tema, ki je vedno aktualna v žensko-moških odnosih, medtem ko so danes meje, kaj varanje sploh je, še posebej zabrisane. Včasih je sicer treba komu dodatno pojasniti, da tudi oralni seks ali otipavanje natakarice pomeni prevaro, pravi terapevt Peter Topić. 

Kateri so najpogostejši razlogi, zakaj moški varajo?

Moški svoje varanje pogosto opravičujejo z razlago, kot je na primer: Vsi moški si želijo seksa z drugimi ženskami! Če bi bilo doma drugače, me ne bi vleklo drugam! Če se moja žena ne bi tako zredila ... Če moja služba ne bi bila tako stresna ... Če bi bila moja partnerica prijaznejša ... Takim poskusom opravičevanja svojega vedenja v psihoterapiji preprosto rečemo zanikanje. Moškim se zdi varanje edina logična rešitev za njihove težave zaradi enega ali več od naštetih dejavnikov: počutijo se negotove, so impulzivni, primanjkuje jim kakovostne moške družbe, imajo nerealna pričakovanja o odnosih in pretekle nerazrešene travme, včasih so prepričani, da so nekaj posebnega in da jih k temu kot vse druge moške sili narava. Nekateri tako lažje zapustijo odnos ali pa ga ne želijo zapustiti, dokler ne najdejo nove partnerice. Eni imajo romantične predstave o odnosih, drugi se k temu zatečejo zaradi različnih oblik zasvojenosti in zagledanosti vase. Le pri zelo nizkem odstotku ljudi je varanje verjetnejše zaradi genetske predispozicije. Vendar tudi pri teh ljudeh ne gre zanemariti dejstva, da smo ljudje razumska bitja in imamo kljub temu še vedno izbiro. Če se odločimo za drugega partnerja, čeprav smo v zavezujočem monogamnem (ali odprtem) razmerju, je to naša izbira in odgovornost. Prav zato se tko vedenje tudi imenuje prevara. 

Ali so lahko krivi tudi različni pogledi na varanje v smislu predstav, kaj je za koga varanje in kaj ni?

V sodobnem svetu se nam v določenih okoliščinah samo po sebi vsiljuje vprašanje zvestobe. V preteklosti je bila definicija prevare dokaj preprosta. Če je imel eden od partnerjev spolne odnose zunaj partnerskega razmerja, je to pomenilo prevaro. Včasih je sicer treba komu dodatno pojasniti, da tudi oralni seks ali otipavanje natakarice pomeni prevaro, a v glavnem tisti, ki prestopijo meje dogovorjenega, točno vedo, kdaj partnerja varajo. Stvar postne bolj zapletena, ko gre za čustvene afere, ki ne vključujejo spolnosti oziroma telesnega stika. Kaj pa zvestoba v virtualnem oziroma digitalnem svetu? Ko prestopimo v virtualni svet, stvari nenadoma niso več tako jasne. Zaradi razvoja tehnologije in interneta se soočamo s kopico novih dilem. Na primer: Je pogovor z bivšim partnerjem na Facebooku prevara? Kaj pa namigovanje na seks na družabnih omrežjih ali aplikacijah? Kaj pa zmenek, za katerega se dogovorimo na Tinderju, a se ga ne udeležimo? Je pošiljanje sporočil s seksualno vsebino ali svojih golih fotografij sodelavki prevara? Je ogledovanje internetne pornografije že prevara? Kaj pa, če ob tem masturbiramo? Je internetni seks s sosedo z uporabo spletne kamere hujša prevara kot internetni seks s popolno neznanko? Je seks s prostitutko v računalniški igri prevara? A vsa ta vprašanja, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu, so le vrh ledene gore. Tudi zato, ker takega vedenja v preteklosti nismo poznali in nimamo dogovorjenih norm. Spolno nezvestobo lahko opredelimo kot zlorabo zaupanja, do katere pride, ko partnerju namerno zamolčimo spolne in romantične skrivnosti. Gre namreč za zlorabo zaupanja, ki je v partnerskem odnosu ključnega pomena. In vsa prej našteta vprašanja se v resnici nanašajo na zaupanje. Ko partnerji izvedo za skrivnost, so jezni in se počutijo izdane. Po navadi naredita laganje in zavajanje več škode kot pa poigravanje s seksualnostjo.

Ali lahko moški jemlje seksualnost samo kot športno aktivnost, torej brez vpletenih čustev? 

Kako oseba doživlja spolnost, je odvisno od več dejavnikov, vendar je vredno vsaj poiskati razloge, zakaj želimo ločiti spolnost in čustvovanje. Po mojih izkušnjah se čustva vključijo v t. i. neobvezen seks tudi takrat, ko to najmanj želimo ali pričakujemo. Včasih pa dobimo odgovor na to vprašanje šele naslednji dan, ko vidimo, kakšni so naši čustveni odzivi. 

Varanje in seks brez čustev ... Gre lahko v teh primerih za zasvojenost s seksualnostjo?

Večina moških, ki varajo, ni zasvojenih, čeprav seveda varajo tudi zasvojeni, vendar je pri zasvojenosti motiv za varanje drugačen in gre za precej resnejšo težavo tako na vedenjski kot na nevrobiološki ravni. Nekateri moški poskušajo izkoristiti diagnozo zasvojenosti v svojo korist takrat, ko jih dobijo s spuščenimi hlačami. Ko jih zalotijo v neprijetnih okoliščinah in jih je sram, je lahko zasvojenost zelo priročen izgovor. 

Ali lahko moški, ki vara, vseeno ljubi svojo žensko?

Obstaja več oblik prevare, a bolj ko je odnos z drugo žensko brezoseben ali izključno seksualne narave, večja je lahko zabloda moških. Pogosto verjamejo, da zato, ker se na drugo žensko niso čustveno navezali, to sploh ni prevara. Ni izključeno, da moški ljubi žensko, ki jo vara, a potem je na mestu vprašanje, kaj s tem dejstvom naredi takrat, ko so odloči za avanturo z drugo žensko. Ljudi, ki jih ljubimo, ne želimo prizadeti. Oseba, ki ima tako sposobnost kompartmentalizacije, razdeli svoje življenje v urejene predalčke, s tem pa neprijetna čustva, zahtevna vprašanja in odnose, osebe ali bolečo preteklost postavi v posebne ločene predale ali nekakšno čakalno vrsto, zato da se z njimi nikoli ne ukvarja. In poskuša živeti naprej s čim manj bolečine. Tak moški ni iskren ne do drugih ne do sebe. 

Kdaj je smiselno ohraniti odnos z moškim, ki je prevaral svojo žensko? Kako lahko to vpliva na njun odnos?

Ostati skupaj in le potlačiti vsa močna čustva, ki jih vpleteni doživljajo v takih okoliščinah, pomeni tveganje, da bodo ta čustva privrela na dan ob najbolj neprimernem trenutku. Tudi ljudje, ki se takoj razidejo, z razhodom ne morejo zmanjšati bolečine, povezane s prevaro. Nikdar se ne bodo mogli izogniti dejstvu, da so bili s tem človekom v odnosu, še posebej, če imajo z njim otroke. Razumljivo je, da se ljudje kljub bolečim izkušnjam vedno znova odločajo, da bodo ostali skupaj. Nekateri poiščejo strokovno pomoč, da laže prebrodijo to zahtevno obdobje. Stvari so le redko črno-bele, ko pa imamo z nekom, ki ga imamo radi, družino in skupno zgodovino, ni lahkih odločitev. Če želimo ohraniti zvezo, si je smiselno odgovoriti na nekaj pomembnih vprašanj, kot na primer: Ali uživam v bližini svojega partnerja? Mu lahko zaupam? Sva dober tim? Imava podobna prepričanja in vrednote (vsaj tiste najpomembnejše)? Kaj pa otroci? Kako rešujeva konflikte? Sem ob njem lahko to, kar sem? Se spoštujeva? Ali z njim uživam v spolnosti? Me čustveno podpira? So moja pričakovanja realna? Se moje vedenje ponavlja? Sva oba pripravljena na reševanje odnosa? 

Izgubljeno zaupanje je težko povrniti, to je zahtevna naloga za oba partnerja. Oba morata verjeti, da je povrnitev zaupanja mogoča. Za moškega, ki je varal, to pomeni, da se zaveže k zvestobi (tudi digitalni), da je do žene iskren in empatičen, ji ne govori, koliko mu pomeni, ampak ji to pokaže z dejanji in ji izkazuje hvaležnost. Za prevarano žensko je naloga drugačna, a nič manj zahtevna. Pogosto je najtežji del prav odrekanje nadzoru partnerja.