Ključna beseda / par tezave

Kljub svetovni slavi ga še vedno zadržijo na letališču
Američan egiptovskega porekla Rami Malek je ob prihodu v ZDA v 70. letih začel svojo pot z raznolikimi vlogami v nanizankah in filmih, kar ga je postopoma popeljalo do svetovne slave. V nedavnem intervjuju je priznal, da je bilo njegovo življenje ob prihodu v ZDA zaznamovano z rasizmom in ksenofobijo.

Z možem je niso videli že mesece, prstana ne nosi, hišo prodajata ...
Kaj se dogaja v zakonu dvakratne dobitnice oskarja Cate Blanchett?

Izpoved bralke: 'Na zunaj smo popolna družina, v resnici pa ...'
Pozdravljen! Z možem sva oba stara 39 let. Skupaj sva 14 let, poročena in imava dva otroka, stara 3 in 12 let. Smo normalna družina, na zunaj popolna, na noter izgubljena, brez čustev, samo materializem, vse ostalo je nekam šlo. Moram pa priznati, da neke zaljubljenosti med nama ni nikoli bilo. Imam prijatelja, starega 50 let, s katerim se poznava že 20 let in sva kar precej v stiku. Tudi on ima družino. Sva tudi oba poslovneža, vsak ima svojo branžo in med nama obstaja kemija. Oba veva za to, le jaz si ne upam narediti koraka in prevarati moža, čeprav z njim nisem srečna in vem, da tudi on z mano ne. Kaj ti misliš?

Kaj storiti, ko partner odklanja spolnost?
Skoraj vsa razmerja se srečujejo z obdobji, ko moškemu ni do spolnosti. In čeprav so ta obdobja precej frustrirajoča, niso nič v primerjavi z bolečino in konflikti, ko to postane stalen vzorec spolne intime para. Nisem mu več privlačna. Kaj pa, če me vara? Sploh se me ne dotakne več. Tudi če dam pobudo in jasno pokažem, da si ga želim, me zavrne, so najpogostejša pričanja žensk, ki v odnosu trpijo zaradi pomanjkanja spolnosti.

Ko je odkrila moževo dopisovanje s sodelavko, je doživela šok
Pozdravljeni! Imam moža, s katerim sva že 19 let v vezi. Imava dva otroka. Do letošnjega morja za prvi maj je bilo vse v redu. Imava vzpone in padce; kot v vsakem zakonu. Na morju smo se imeli zelo lepo. Ko smo prišli z morja, je moj mož šel kolesarit, meni pa moja ženska intuicija ni dala miru in sem malo brskala po njegovem mobitelu. Vem, da to ni lepo. Med njegovimi izbrisanimi e-maili, sem našla dopisovanje s sodelavko, kako upata, da se jima bo uresničila želja, da bosta naslednje leto za prvi maj skupaj sedela na klopci na morju. Moj dragi ji je še napisal, da komaj čaka sredo in seveda službo. V tistem šoku nisem vedela, kje se me glava drži. Poklicala sem sosedo, da odpelje hčeri k moji mami, potem pa sem čakala njega in njegovo razlago. Ko je prišel, je takoj opazil, da otrok ni. Rekla sem mu, naj mi razloži, kaj je to dopisovanje. Dejal je, da je samo hec in da nič nima z njo. Seveda nisem verjela. Bil je miren in tudi malo ni bil živčen. Lepo mi je razlagal, da nič nima z njo. Tudi potem, ko sem dobila dva njegova e-maila z opravičilom in se tem, da je vesel, da sem ga dobila pri dopisovanju z njo, preden bi se še res kaj zgodilo, in da ona do njega nič ne čuti. Da vidi, kaj ima doma in da mu jaz in otroci veliko pomenimo, in da ne bi bilo vredno tega uničiti. Nekako mu verjamem, da ni imel z njo nič, samo vseeno je neko zaupanje izginilo iz mene. Bojim se, da ne bom sedaj naredila napake in zaradi mojega jezika, ker ga povsod vidim samo z njo, izgubila. Prosim za nasvet, kako naj to pozabim in kako naj grem naprej. HVALA

36-letna bralka: Moj 19-letni fant ne ve, da imam dva otroka
Hej, Brane! Potrebujem nasvet. Stara sem 36 let, imam dva otroka iz prejšnjega zakona, moj novi partner pa je star 19 let. Ampak on in otroka ne vedo drug za drugega. Prepričana sem, da bi bil moj fant šokiran, da imam dva 9-letna otroka, kajti pred njim se obnašam mladostno in skupaj žurava. Zanj sem mlado dekle in ne zaposlena stroga mamica. Ne vem, kako bi prenesel dejstvo, da imam otroke, do katerih sem stroga. Najprej sem bila z njim zaradi odličnega seksa, sedaj po 7 mesecih, pa sem začela čutiti močna čustva inželim si več kot seks. Želim si biti z njim ves čas, a njegova družina ne ve zame in moja zanj. Ne vem, kako bi to prenesli, sploh zaradi otrok. Ali ima taka zveza sploh prihodnost? Tudi sama ne bi pred tem podpirala zveze s tako starostno razliko, a sedaj čutim prava čustva in čeprav je samo študent, je zame pravi moški.Prosim svetuj mi. Lep pozdrav!

Slovenka priznala: 'Občutek imam, da sem edina 22-letna devica na svetu!'
Pozdravljen Brane! Imam problem, ki se mi zdi vse večji ne zato, ker bi tako jaz mislila, ampak zato, ker vsi drugi, ki vedo zanj. Od dobrih prijateljic do mojega starejšega brata, ki ga je posredoval prijateljem, da bi mi ga pomagali rešiti. Kar nekaj mi jih je to že predlagalo. Najraje bi brata po nosu. Imam 22 let, moj domnevni problem pa je moje devištvo. Občutek imam, da sem edina 22-letna devica na svetu. Ker sem še deviška, me prijateljice, ki to vedo, ali zafrkavajo, ali pa mi govorijo, da sem trapasta, ker se šparam. Še bolj me zafrkava brat, ki sem mu pred časom naivno zaupala svoje deviško stanje, in njegovi prijatelji, ki jim je to sčvekal. Kličejo me Nedolžnica. In se mi ponujajo kot razdevičevalci. Problem z deviškostjo je povezan s starejšim problemom, ki sem se ga začela zavedati pri štirinajstih letih, ko sem postala nezadovoljna s podobo svojega telesa v ogledalu. Bila sem kar okrogla in imela sem največjo zadnjico in najmanjše prsi v razredu. Zdaj sem veliko bolj zadovoljna s svojo golo podobo v ogledalu, saj se je zaradi teka in tenisa zelo popravila. Zadnjico imam še zmeraj veliko, vendar je čvrsta, mišičasta in kar lepo izgleda. Pa tudi prsi so se pojavile, res ne prav velike, a so kar v redu. Vseeno me misel na to, da bi se slekla pred moškim, še vedno prestraši. Vseeno si seksa vse bolj želim, posebno takrat, ko se samozadovoljem, kar sicer rada počnem kar pogosto. Skoraj vsak dan. Z uspešnim izidom – saj veš, kaj mislim s tem. Eden od fantov v mojem teniškem klubu me očitno rad vidi. In me je po tenisu že vabil na pijačo, a sem vedno našla kakšen izgovor. Zelo všeč mi je, mislim, da sem že kar zaljubljena, vendar me je sram priznati, da sem devica. In že misel na to, da bi bila z njim gola, me zmrazi. Kaj naj naredim? Za vsak nasvet ti bom hvaležna. Nedolžnica.

'Vem, da to počne vsak moški, ampak se počutim prevarano'
Brane, pozdravljen. Že dolgo časa opažam, da fant nima ravno problema s tem, ko meni ni. Noseča sem 19 tednov, torej tečna, sitna, čim dlje od seksa. Ampak prej ni bilo tak o... bilo je 1-krat na teden, obema je bilo dovolj, a zdaj vidim, zakaj njemu še posebej. Vsak dan porno strani in sama grozna iskanja ... Pogosto tudi večkrat na dan. Bolj grozno se ne bi mogla počutiti. Sej vem, da je to normalno, da to vsak moški počne, ampak se počutim prevarano. Bojim se, da kar ne doživi z mano, doživlja z drugimi ... Ne vem sploh, kako mirno živeti s tem. Sploh zdaj, ko bi morala biti prekleto mirna. Brane, hvala.

Ljubica, ki to ni: 'On je poročen in ima prav tako otroka'
Pozdravljen Brane! Prosim te za pomoč. Stara sem 30 let in že 10 let v zvezi. S partnerjem imava tudi enegaotroka. Pred nekaj mesecisem spoznala moškega malenkost starejšega od mene. On je poročen in ima prav tako otroka. Bila sem mu všeč, zato je z mano vzpostavil stik. Po dolgem času pogovorov sem ugotovila, da je on točno to, karsem iskala vse življenje. Naj povem, da se s partnerjem že nekaj časa ne razumeva. Podlegla sem njegovemu "šarmu" in postala ljubica. Ampak hitro sem ugotovila, da sem se zaljubila. Vsake toliko časa mi pošlje kakšno sporočilo, včasih se srečava po naključju, malo poklepetava in to je to. Drugega stika z njim nimam, čeprav si ga močno želim. Od nekdaj sem prepričana, da je bolje, da svoja čustva zadržim zase, ker se bojim, da če povem, kaj čutim, me bo prizadel. Vem, da nimava skupne prihodnosti, ampak kako naj vem, če do mene goji čustva? Pravi, da je v moji bližini vedno raztresen, obnaša se, kot da ga skrbi za mene, čeprav to ni potrebno, je prijazen (včasih celo preveč). Brane, prosim pomagaj mi ugotoviti, kaj se plete po njegovi glavi. Hvala za tvoj odgovor.Ljubica, ki to ni.

Obupan bralec: 'Ženo je najin nov denar čisto spremenil'
Sem lastnik manjšega podjetja in pred kratkim sem, po več letih trdega dela, dosegel lep finančni uspeh. Zaradi tega se je pojavil problem v mojem zakonu, saj je mojo ženo najin nov denar čisto spremenil. Že prej je imela vedno rada lepe stvari, vendar je bilo prej vse v mejah normale. Začela je kupovati torbice dragih znamk, po več tisoč evrov, pa čevlje najdražjih svetovnih znamk (več kot tisoč evrov na par) in draga oblačila. Po novem pričakuje, da redno obedujeva v najboljših (dragih) restavracijah, pa da greva vsako leto na drag dopust (npr. Maldivi). Za najino stanovanjsko hišo zahteva, da ji zgradim bazen.

66-letna bralka: Še 2 leti nazaj sva imela fantastičen seks, zdaj pa ...
Imam jih 66, moj mož je malce starejši. Do pred dvema letoma sva imela fantastičen seks, kar pa se je nenadoma spremenilo. Sem dvojček, polna energije, radovedna, radoživa kljub letom in precej odprta za vsak pogovor. Partner je vodnar, zadržan, poln idej, ki so že zdavnaj realizirane in precej konzervativen, žal. Tega v 46-letih zakona prej nisem videla, niti doživela. Osebno bi me bilo polno povsod, kjer je gužva, kjer se nekaj dogaja, najraje pa na zabavi, kjer se pleše. Partner je zapečkar in ga nič od tega ne zanima. Sva pa, tudi pozneje s hčerkami, ogromno preplesala in se zabavala. Zaradi tega imata obe znanje plesa in lepe spomine na mladost. Moj problem: osvajata me 10 let mlajši in poročen moški in skoraj 20 let starejši vdovec. Mladi ima doma, za moje pojme, čudovito ženo, vendar pravi, da si me želi odkar me je pred 40 leti spoznal, čeprav jaz njega nisem. Mi je pa po karakterju in odprtosti zelo všeč. Očitno bi bil zanj to skok čez plot kot neke vrste hobi, pri starejšem pa so čustva do mene izredno močna in si me želi. Osebno še nisem nikoli razmišljala o skoku čez plot, ker mi je bilo doma fantastično in dovolj, zdaj, ko tega ni, pa sem vedno bolj v dilemi. Bi, ne bi, koga bi? Dragi Brane, prosim za nasvet in prisrčen pozdrav. Vedno si mi bil všečna faca, ostani tak še naprej.

'Pred enim letom se je zapletel s 33 let mlajšo punco'
Pozdravljeni! S partnerjem živiva skupaj osem let in vedno sem bila do njega zelo poštena in iskrena ter ga močno ljubila. Pred enim letom pa se je zapletel s 33 let mlajšo punco, ki je bila komaj polnoletna. Afera je trajala par mesecev, preden sem to odkrila. To me je uničilo, s tem, da sem mu v času, ko je imel afero, za katero nisem vedela, finančno pomagala. Od tega je sedaj že eno leto, punca pa še vedno ne da miru. Zame je vsak dan težji. Prosila sem ga, naj ji pove, oziroma naj jo utiša, vendar samo odlaša. Ne vem, kako naj še naprej živim pri njem. Vse prihranke sem dala njemu. Pravi, da me ima rad in da mu je žal. A jaz mislim, da če bi bilo to res, bi z njo prekinil stike. Jaz sem iz dneva v dan bolj krhka. Tudi zbolela sem. Ne vem več, ali mu lahko verjamem.

29-letna bralka: Že 4 leta imam afero s partnerjevim bratom
Pozdravljeni! Stara sem 29 let. S partnerjem sva skupaj 8 let in imava sina. V zgodnjih odraslih letih sem bila 'žleht'. Predajala sem se spolnim užitkom z različnimi moškimi, ne toliko iz potrebe po spolnosti, ampak bolj iz potrebe po občutku zaželenosti (materinske in očetovske ljubezni nisem bila deležna (alkohol v družini), v šoli so me zasmehovali, ker sem bila debela, morda so to izgovori, ampak drugače ne znam pojasniti). Zaščita je bila vedno prisotna. Potem sem spoznala njega, partnerja. Včasih me je vprašal po bivših in sem mu večinoma povedala delno resnico. Ne ravno laž, nekatere stvari in ljudi sem zamolčala. Njega je življenje (beri: bivša) naredilo zelo ljubosumnega. Po desetih letih skupnega življenja ga je prevarala z njegovim sodelavcem. No, in te posledice trpim tudi jaz. Zdaj pa najtežji del ... Zaradi teh izpadov njegovega ljubosumja sem se začela veliko pogovarjati z njegovim bratom. Na začetku sem iskala samo nasvet in tolažbo. Marsikdo bi lahko pomislil, zakaj ravno njegov brat? Zakaj ne kakšna prijateljica? Odgovor je preprost. Ker sem jih izgubila, ko sem postala resna s partnerjem. Ker nisem smela več z njimi na kavo, ker mi ni zaupal. Preden sem začela to službo, še v trgovino nisem smela sama. Če sem si že drznila iti, je bil potem ves teden cirkus in očitki, s kom sem bila, kje sem bila ... Torej začela sem se družiti z njegovim bratom. Moj je delal, brat je bil zaradi bolezni doma. Skupaj sva delala praktično vse. Vse, kar je treba na kmetiji. Sčasoma sem začela do njega gojiti čustva, strašno neprimerna v teh okoliščinah. Ljubim ga. Bilo me je strah, da bi to opazil. Strah, da bi moj to opazil, ali tašča ali celo bratova žena. Nekega dne sva bila sama. Bila sem vesela, da sva. Da ga bom imela samo zase ... Čeprav ga ne morem imeti ... In tistega dne ne bom pozabila nikoli v življenju. Videla sem misli, ki so divjale po njegovi glavi, in čustva, ki so divjala po njegovem srcu. Ampak je klonil pod težo srca in mi priznal, da me ima rad. Ljubi bratovo punco. Brane, bila sem v sedmih nebesih. Naj omenim, da je z ženo 20 let. Veliko se prepirata, on se je podal v alkohol ... Razen kadar ve, da bova skupaj, je trezen. Jaz sem še vedno s partnerjem, on s svojo ženo. Najino razmerje traja že četrto leto ... Kaj naj storim? Pustim oba, vzamem sina in izginem? Ali naj vztrajam pri ničemer?

'Bila sem v šoku, ker mi je mož priznal, da ima že 5 let afero'
Pozdravljen, Brane. Dvomim, da se je še kakšni ženski zgodilo to, kar se je pred časom zgodilo meni. Bila sem v šoku sem, ker mi je mož priznal, da ima že pet let afero z drugo žensko. Odkrila sem jo, ker je doma pozabil svoj pametni telefon, jaz pa seveda pobrskala po njem. Mislim celo, da ga je pustil namerno. Da bi samo odkrila to veliko prevaro. Najbolj me je prizadelo, da je ta ženska, s katero je imel petletno afero, njegova bivša žena, ki ga je zapustila pred skoraj desetimi leti, ko naj bi ugotovila, da je lezbijka. Zapustila je tudi njuni takrat še majhni hčerki, za kateri sem odkar sva se poročila bolj skrbela jaz kot on ali njuna mati. Medtem ko je ona živela z žensko, v katero naj bi se zaljubila. Mož trdi, da je prekinil afero, da jo obžaluje, in da se ne bo zgodilo nikoli več, ne z njo ne s kakšno drugo žensko. Jaz pa sem hudo prizadeta, zmedena, nezaupljiva. To traja že skoraj pol leta. Naj mu verjamem, naj mu odpustim. Kaj naj naredim? Naj se pri dobrih štiridesetih odločim za novo poglavje v svojem življenju brez njega? Najlepša hvala za odgovor..

'34 let imam, pa med spolnim odnosom še nisem doživela orgazma'
Živijo, Brane! 34 let imam, pa mi še nikoli ni prišlo med spolnim odnosom (s penetracijskim seksom). Da ne bo pomote, seks imam rada, imela sem kar nekaj partnerjev in z nekaterimi sem bila v dolgotrajnih zvezah. Orgazem brez problema doživim samo oralno ali ročno (s prsti). Je to sploh normalno? V daljših zvezah sem čez čas povedala, kaj potrebujem, da mi pride. Odzivi so bili različni. Nekateri moški težko razumejo, da mi ne pride med seksom. Eden mi je celo rekel, da je z menoj nekaj narobe. V novih, krajših pa mi je to nerodno razlagati, nerada pa hlinim orgazem, a to počnem. Nasvet, prosim.

'Spoznala najlepšega moškega na svetu, ob katerem sem kar omedlela.'
Živijo, Brane! Imam en velik ljubezenski problem. Nekaj dni nazaj sem spoznala najlepšega moškega na svetu, ob katerem sem kar omedlela. Prevzela me je rdečica in vsakič ko sem pogledala v njegovo smer, sem bila vsa očarana. Bili smo na bazenu, ko je on prišel izza drugega dela zdravilišča, oblečen v najlepše zelene kopalke, belo majico (*z napisom REDAR) in kot običajno je nosil "papuče". Ves dan smo ga še opazovali in ta najina skupna energija je kar prekipevala, ko sem se mu približala. Večkrat sva si izmenjala poglede in zdelo se mi je, da je nekajkrat celo pomežiknil. Od kar smo odšli, še vedno mislim nanj in ponoči sanjam o njem, saj nisem imela možnosti, da bi ga vprašala za telefonsko oz. da bi izvedela, kako mu je ime. Živi na čisto drugem koncu kot jaz in me zanima, kaj naj naredim in kako naj pridem do njega, saj si res želim, da bi ga lahko povabila na kavo, čeprav ne vem, kako naj vse to izvedem? Zelo si ga želim spoznati in ga nočem izgubiti, saj čutim, da je pravi, ampak čutim, da se vedno bolj oddaljuje oz. da ga izgubljam, kar mi povzroča hude srčne bolečine. Hvala za pomoč in odgovor, res cenim vašo pomoč.

50-letna Slovenka: to je razlog, zakaj pri moških ne ostane do jutra
Pozdravljen! Moj problem je dokaj neobičajen. Sem v zgodnjih 50 letih in po nekaj daljših razmerjih živim sama. Malo pozno, pa vendar sem končno res začela uživati v spolnosti, v srečanjih brez obveznosti ... Vseeno si želim spoznati nekoga, ki bi bil ob meni na stara leta. Vedno, ko pride do tega, da bi lahko pri nekom ostala do jutra, me zgrabi velik strah. Dostikrat se namreč zgodi, da dokaj glasno smrčim. Pojma nimam, kako moški reagirajo na to, vsekakor bi bilo meni osebno neznansko neprijetno v taki situaciji. Predstavljam pa si tudi, da bi to marsikoga že na začetku odgnalo. V bistvu sploh ne vem, kakšno vprašanje bi ti zastavila ... Verjetno bi rada le eno pametno moško mnenje. Lep pozdrav!

Obupana bralka: 'Med seksom ima težave z erekcijo, kaj naj narediva?'
Zdravo, Brane! Nate se obračam, ker sem obupana. Stara sem 28 let, moj partner pa je dve leti starejši. Uradno sva kot par skupaj pol leta. Zelo se imava rada, vse je super, razen ene stvari – seksa. Naj že na začetku povem, da sva tudi sodelavca, v službi sva se tudi spoznala. Že na začetku sva se dobro razumela, si pomagala, klepetala med pavzo. Po nekaj mesecih mi je priznal, da je noro zaljubljen vame, a da si ne dela utvar, da bi lahko med nama kar koli bilo. Sprva sem ga na lep način "odslovila", saj takrat res ni bil moj tip moškega, a sem mu po nekaj tednih vseeno dala priložnost in ugotovila, da mi je všeč. Nekako sva začela, tudi spolnost je bila na začetku kar v redu, čeprav je je bilo za moj okus premalo. Sama sem zelo seksualna oseba, obožujem seks in oralo, v seksu res uživam in mi je pomemben. In moram omeniti, da sem tudi videti precej dobro. No, težave pa so se začele malo kasneje ... Dandanes je situacija takšna. Ko sva oblečena in se poljubljava, mu penis zelo stoji (večkrat tudi da pobudo). Prav tako med predigro (ima več predizlivov). Prav tako, ko ga oralno zadovoljujem ... Ko pa seksava, mu vmes "pade dol". Oba sva zelo razočarana. Sicer pravi, da ga zelo privlačim, ampak vse to počasi načenja mojo samozavest. Poleg tega ne gleda veliko pornografije in omenil je, da ima včasih težave, tudi ko se želi samozadovoljevati. Naj omenim še, da kar veliko kadi in ima mogoče nekaj kilogramov preveč. Aja, pa še to, jaz sem veliko bolj izkušena glede seksa. Mene nič ne moti, zelo ga ljubim, vedno me zadovolji, tudi drugače kot s penetracijo. Je pa res, da je njegova mama zelo bolna, hudo mu je, a tako je bilo tudi takrat, ko sva se spoznala, pa ni bilo težav z erekcijo.

Bralka iskreno: 'Tako zelo si ga želim, v karanteni sem si ga še bolj, njemu pa ni do tega.'
Živijo! S fantom sva skupaj dobra 4 leta in medtem, ko sva na začetku sva normalno seksala, pa sedaj ne vem, kaj mu je, ker noče seksati. Vedno, ko mu povem, da si ga želim, me odvrne. Če sem ga v zadnjem mesecu prosila 4x, me samo enkrat ni odvrnil. Tako zelo si ga želim, v karanteni sem si ga še bolj želela, vendar njemu sploh ni bilo do tega. Raje mu sploh ne omenim, da si želim, saj vem, da me bo zavrnil in bom žalostna. Pa čeprav ob njem pogledam kakšen film, kjer so seks scene, ga sploh ne gane misel na to, da bi. Če že seksava, pa samo par minut, dokler mu ne pride in potem reče, da bo druga runda in na koncu o tej ni duha ne sluha. Naj omenim, da sploh noče iti dol, niti poskusiti položaja 69. Ne vem, kje tiči problem. Anikaaa

Slovenka iskreno: 'Seksala nisem že 8 let in tega me je sram.'
Dragi Brane, nič nimam proti seksu in moškim, in kolikor se spomnim, hehe (bolj žalostno se smejem), sem, ko sem zadnjič imela spolni odnos, zelo uživala. Spomin nanj bledi, saj se je to zgodilo, verjel ali ne, pred dolgimi osmimi leti. Imela sem 31 let. Zdaj se bližam štiridesetemu letu. In me je strah, da ne bom nikoli več imela spolnega partnerja. Nisem ne lepa ne grda ženska. Ne suha ne debela. Ne ritasta ne joškasta. Ne kratkonoga ne dolgonoga. Nič nikjer na meni ne izstopa. Moški me ne vidijo. Ne pogledajo. Gledajo skozi mene. Noben me ne nagovori, se mi nikjer ne približa kot moški. Kot me ne bi bilo. V mlajših letih se je tu in tam zgodilo, a interes ni bil zame, ampak za seks. Do 31. leta sem imela samo dve krajši razmerji, ki sta se končali po nekaj mesecih z mojim strtim srcem. Oba fanta sta me zelo grdo zapustila. Skoraj vsakič, ko sem potem spala z moškim, je bilo prvič, zadnjič in nikoli več. Ni jih bilo veliko, ker sem večino zavrnila, saj mi je bilo jasno, da bo tako. Zdaj noben ne pokaže nobenega zanimanja niti za seks z menoj. Sprašujem se, ali bi sploh še znala seksati. A bolj kot to me skrbi, da se ne bom nikoli omožila in imela družine, čeprav sem si oboje od nekdaj želela. Mi lahko pomagaš, svetuješ. Ker sem samopomoči v svojem spolnem življenju sita, kljub temu, da si redno uspešno in hitro pomagam sama. V naprej najlepša hvala, tvoja redna bralka AB, ki pred drugimi skriva, da živi brez seksa, ker jo je tega sram in je prepričana, da bi jo imeli za nenormalno.

Bralec razkriva: 'Odpeljal sem jo domov in sledila je nepozabna noč ...'
Po ločitvi sem nekaj časa letal od cveta na cvet, predvsem sem iskal pravo osebo, ki bi zapolnila mojo dušo in zadovoljila potrebe po seksu. Po 5 letih sem jo srečal na enem od portalov, odprta in pametna, zrela in željna veliko novega. Tudi njo je dušil zakon in se je ločila približno istočasno kot jaz. Sledili so dolgi pogovori preko telefona, računalnika, tudi po več ur sva klepetala in prav kmalu je naneslo, da sva tako tudi seksala, saj sem bil v tujini. Po slabih 4 mesecih sem se vrnil v domovino in me je pričakala. Odpeljal sem jo domov in sledila je nepozabna noč, ki se v bistvu sploh še ni končala ali pač. Vse od takrat živiva skupaj in uživava življenje kar se da. Seksala sva tudi po 3x na dan, prvo leto sva si označevala in številka je presegla številko sedemsto. Pa da ne bo pomote, vedno sva bila zadovoljena oba, poskrbela sva za to. Raznolikost seksa se je očitno obrestovala, saj sem dobil, oprotite izrazu, najbolj 'fukiš' žensko na svetu. Tudi naslednja leta ni bilo dosti drugače, vse do lani, ko se mi je libido zmanjšal. Niti sam ne vem kaj se je zgodilo, preprosto se mi ne da več. Zvečer sem zaspan, zjutraj se mi ne da, čez dan je kaj drugega bolj važno. Kaj misliš Brane, je z mano vse v redu? Sedaj seksava samo še 1x na dan, včasih sicer tudi 2x, ampak ni to več to. Pogrešam, oziroma pogrešava, tiste nore dni. Kljub najinim letom, sam imam 60 let, draga pa 55, se mi to ne bi smelo zgoditi. Kaj misliš, me bo povsem minilo?

Lili iskreno: 'Vedno bolj si postajava odtujena, med nama se vedno bolj pojavlja tišina.'
Zdravo, Brane! Berem redno tvoje odgovore in zdiš se mi zelo prezimljen, realen in pameten, zato sem se odločila, da ti tudi jaz nekaj napišem oziroma prosim za nasvet. Stara sem 45 let, partner 6 let manj, v zvezi sva pa 9 let. Iz prejšnjega zakona imam enega najstniškega otroka, ki ga je partner sprejel kot svojega, skupnih otrok nimava. S partnerjem se razumeva, je zelo priden, delaven, odgovoren in še bi lahko naštevala. Kar me moti je pa pomanjkanje "akcije" v najini zvezi. S tem mislim neke spontane dogodke, izlete oziroma karkoli, samo, da se gre od doma in da se nekaj dogaja. Poleti gremo na morje za 14 dni, pa še to se mu zdi predolgo, in to pa je tudi vse na letni ravni. Ta dopust po navadi izberem jaz, lokacijo, hotel ali apartma, njemu je vedno vseeno kam se gre, ne izrazi nobene želje, kot da ga nič ne zanima razen službe. V bistvu je najbolj srečen, da lahko gre v službo in ko pride plača - plača položnice in kredite, jaz pa smisel življenja vidim povsem nekje drugje. Vedno bolj si postajava odtujena, med nama se vedno bolj pojavlja tišina. Rada bi več proaktivnosti z njegove strani, zakaj moram vedno jaz predlagat izlet, dopust oziroma karkoli drugega on pa nikoli nič. Je bolj tih, nikoli ne pove kaj si želi, jaz pa lahko samo ugibam oziroma zdaj po tolikih letih tudi že vem. Tako predvidljivo je vse v najini zvezi, dan je enak dnevu in to me zelo žalosti. Tudi prijateljev nima, noben njegov prijatelj v vsem tem času ni prišel k nam na obisk, on pa tudi v tem času niti sam ni šel kdaj ven ali kaj podobnega. Je pa zelo dober človek, ne bi ga rada izgubila za nič na svetu, rada ga imam, življenje z njim pa postaja vedno bolj " tečno". Tudi jaz se zapiram, ne družim se več, čeprav sem včasih življenje zajemala s polno žlico, enostavno se mi več ne da. Ne da se mi biti večni organizator nečesa, hočem, da se tudi mene kdaj s čem preseneti. Je z mano kaj narobe, sem preveč zahtevna? Vem, da tudi jaz nisem idealna, imam hibe tako kot vsi, vendar, kaj mi predlagaš? Hvala ti in lepo bodi, Lili.

Obupan bralec: 'Šlo je tako daleč, da je zahtevala slike kje in s kom sem.'
Brane zdravo! Sem mlad fant star 26 let. Pred letom dni sem spoznal zelo čedno 2 leti starejše dekle z otrokom. S prva sem mislil, da jo bom imel le za zabavo oz. jo grdo povedano izkoristil, saj si nisem predstavljal, da bi prevzel drugega otroka. Takrat je bil otrok star le nekaj mesecev. Njegov oče naj bi po tem, ko je zanosila, popolnoma spremenil odnos do nje in je morala oditi. Začela sva se dobivati in hitro sem ugotovil, da je super punca. Ima zelo lepe/življenjsko pomembne vrline (zvesta, ljubeča, poštena in nasploh naredi iz mene boljšega človeka, krasno se ujameva tudi v postelji). Prav tako je tudi odlična mati in se skupaj res dobro ujameva ter uživava. Čez čas sem se nje in otroka navadil ter redno hodil tja tudi po več dni skupaj. Kmalu pa sem pri njej začel opažati veliko ljubosumja, nezaupanja. Imela je v preteklosti partnerja, ki jo je prevaral in menim, da jo je to zaznamovalo. Pričela je z rednim pregledovanjem mojega telefona, vseh socialnih medijev, šlo je celo tako daleč, da je zahtevala od mene slike kje in s kom sem, ko sem odšel ven s prijateljem na pijačo. Blokirati sem moral tudi kakšno prijateljico in sošolko. V nekaterih primerih je bil sum mogoče opravičen (našla mi je tangice od druge ženske za omaro vendar so te bile tam že zelo dolgo in sem na njih pozabil). Poleg tega še vedno nisem mogel sprejeti otroka s katerim mi je bilo zelo narodno, če bi me slučajno z njim videli znanci ali bog ne daj starši, sorodniki. Ko sem bil pri njej me sicer ni motil in sva se z njim ujela. Ona je seveda že kazala željo, da otroka spozna tudi moja družina. Njo sem jim že predstavil, večkrat ampak vedno samo. Na zadnjem obisku pa mi je prekipelo. Malo sva spila nakar dobil sporočilo od prijatelja. Popolnoma nedolžno. Vzela mi je telefon brez vprašanj, prebrala sporočilo in nato še vse, kar se preveriti da. In ker sem všečkal sliko neki znanki mesec dni nazaj je ponorela. Vrgla je celo telefon vame in povedala, da v takih primerih pogreša bivšega. Zelo grdo. Zjutraj sem spakiral, ne da bi vedela, ter šel. Od tega je minilo 5 dni, zelo jo pogrešam in bi bila odlična partnerica za celo življenje vendar ne vem, če to pretehta ljubosumje in moje občutke do drugega otroka. Res ne vem, kako naj se odločim. Z njo sem srečen, vendar me skrbi, da bo ljubosumje vedno poleg, mogoče celo še bolj naraslo. Prav tako vidim, da moja družina ne podpira te zveze kljub temu, da mi prepuščajo, da se sam odločim in se ne vmešavajo. Prav tako si želim še kakšnih potovanj in podobnih uživanj, ki pa jih otrok omejuje. Menim, da sem še vedno kolikor toliko mlad in bi lahko našel žensko brez otroka in z manj ljubosumja. Kljub temu, da pred njo v življenju nisem našel takšne kot je ona. Bojim se, da je tudi ne bom. Brane pomagaj mi prosim kako naj se odločim. Lep pozdrav in hvala za pomoč.

Ker ni kazal želje po seksu, je odprla njegov telefon in odkrila nekaj, kar jo je popolnoma šokiralo
Pozdravljen, Brane! S partnerjem živiva skupaj 8 let. Oba sva stara 39 let. Pred dvema letoma sem zanosila in imava fantka. Problem je pa naslednji. Absolutno mi ni jasno, kako sem lahko sploh zanosila, saj zadnja tri leta skorajda nimava spolnih odnosov. Prej pa sva bila precej aktivna. On trdi, da ni nič narobe, da je v stresu, težave v službi ipd. Imela sva zelo velik prepir leto nazaj, bila sem se pripravljena ločiti, saj tega nikakor ne razumem, počutim se krivo in čisto nezaželeno. Prepričana sem, da sem tudi sama kriva, ker sem se zredila. Trudim se shujšati, vendar me to dotolče, in spet jem, ker se tako počutim bolje. Bila sva celo 13 mesecev brez spolnih odnosov. Takrat je rekel, da je bolan, da ima težave s prostato in črevesjem, da me ni hotel obremenjevati. Tako da sem se počutila grozno, ker mu težim. Nakar je bil pri zdravniku in je vse brez problema. Nekako se je potem potrudil, da sva celo seksala 1x na mesec. Kar pa je meni še bolj zoprno, ker imam občutek, da je primoran in ga zdaj tudi odbijem, če se približa (kar je zelo redko). Tudi pri higieni je grozno. Dobesedno ga moram napoditi v kopalnico, da se stušira. Če bi bilo po njegovo, bi se tuširal prav tako 1x mesec. Drugi oziroma tretji problem pa je ta, da ko je doma, ves čas visi na telefonu. Tudi ponoči, res non-stop. To me neznosno jezi. Pravi, da gleda neke smešne posnetke, pa razne Discoveryje itd. Sinoči pa sem odkrila nekaj, kar me je čisto šokiralo. Sicer normalno se mi zdi, da se pogledajo tu pa tam pornografski filmi, vendar to je 'too much'. Ko je zaspal, sem pregledala zgodovino na telefonu, in ugotovila, da gleda pornografijo čisto VSAK DAN (zadnjih 6 mesecev, kar sem zasledila zgodovino). In to večkrat na dan. Tudi do 5-6-krat dnevno. Nikakor mi to ni jasno. Sem totalno zmedena. Sploh ne vem, kako naj ukrepam. Ni mi do tega, da bi razdirala zvezo, vendar ne želim takega življenja.

'Že dva tedna živim v šoku. Moj mož je gej!'
Pozdravljen, Brane. Že dva tedna živim v šoku. Življenje se mi je dobesedno obrnilo na glavo. Moža, s katerim sva poročena dobrih šest let, sem zalotila, ko se je samozadovoljeval, medtem ko je na svojem prenosniku gledal gejevsko pornografijo. Tako je bil zagledan v ekran, da me ni slišal in videl, dokler nisem zgrožena kriknila in zbežala iz dnevne sobe. Jaz imam 32 let, on 37. Otrok še nimava, ker me je vsakič, ko sem začela pogovor o tem, prepričal, da še ni čas in da naj še kakšno leto življenje uživava sama. Mož prisega, da ni gej in da ni nikoli prej naredil nič podobnega. Trdi mi, da ga je premagal firbec. In da me nima nič manj rad, kot me je imel, ko sva se spoznala. In da želi za vedno ostati z menoj. Ne verjamem mu in marsikaj mi je zdaj bolj jasno. Ne morem reči, da sem sumila, da je gej, je pa res, da je njegov najboljši prijatelj, s katerim sta v študentskih letih delila stanovanje, gej in tega nikoli ni skrival. Tudi en od njegovih sodelavcev, s katerim se veliko druži, je gej. Najin seks, na katerega zdaj niti ne pomislim, ker se mi upira, je bil povsem ok, ga je bilo pa za moje potrebe in želje premalo. Enkrat, največ dvakrat na teden. Tako je bilo, odkar živiva skupaj. Res mu ne verjamem, da ni gej. Zakaj prisega, da ni gej, če je? Zakaj se je poročil z menoj? Naj se ločim? Rada ga imam. Tudi zato, ker je čudovit življenjski sopotnik, ki mi nikoli z ničemer ne teži. Vsi moji prejšnji partnerji so bili ljubosumni. On nikoli. Pomagaj, prosim. Šokirana, zmedena in nesrečna.

'Prevarala sem fanta ... Z njegovo sestro, ki je poročena!'
Pozdravljeni! Morda bom izpada čudno in sebično, ampak res ne vem več, kaj naj si mislim. Prevarala sem fanta, pravzaprav zaročenca, ki ga imam zelo zelo rada. In brez katerega si ne predstavljam življenja. In največji problem? Prevarala sem ga z njegovo sestro. Nobena od naju si do sedaj ni priznala, da je biseksualka ali lezbijka. Ona ima moža in otroka, jaz sem zaročena z njenim bratom, s katerim poskušava zanositi. Nikoli prej nisem imela spolnih odnosov z žensko, niti ona. Za obe je bilo to prvič ... In drugič. In zdaj se ne moreva ustaviti. Ne vem več, ali je ljubezen do fanta prava ali sem biseksualka. Ali kaj?

Zmedena bralka: 'Razpeta sem med sedanjim in bivšim fantom'
Brane pozdravljen. Lansko leto sem pustila bivšega, ker sem se zaljubila v enega (sedanjega, označila ga bom z A) fanta. Z bivšim je bila zveza brez pretresov, v zvezi sva bila 4 leta in pol. S sedanjim fantom (A) sem bila skupaj pol leta, nato pa mi je en dan pisal bivši. Postala sem zmedena, v sebi še nisem imela predelanih stvari iz preteklosti iz bivšega razmerja in sem se vrnila nazaj v objem k njemu. Poskusila sva na novo začeti, nadaljevati s cilji in načrti, ki sva jih imela. A ni šlo, tuhtala sem o A-ju, saj mi je z njim bilo zares lepo. Pisal mi je on, jaz njemu nazaj, iskala sem kontakt v živo z njim. Po slabe pol leta sva z bivšim spet prekinila, čez dva meseca pa sem spet začela razmerje nazaj s sedanjim fantom (A). Eno leto sem (bila) srečna v zvezi, manjkalo mi ni nič, počutila oziroma počutim se ljubljeno in ga imam zelo, zelo rada. Sedaj mi je na en določen datum znova pisal bivši, sva se slišala in sem spet zmedena. Kako bi on znova poskusil, kako bi lahko uresničila svoje cilje, da se nisva takrat nisva dovolj potrudila itd. Do tega trenutka mi ni manjkalo nič, bila sem srečna. Res je, da sem včasih pomislila na njega, ko je bil kakšen datum ali ko sem slišala kakšno pesem, ki je bila "najina", to pa je bilo tudi vse. Res je, da čustev do bivšega še nisem izgubila, saj sem v bistvu bila jaz tista, ki je prekinila zvezo in se počutim tudi zelo krivo, ker sem to naredila in povzročila žalost. Ampak tudi v sedanji zvezi uživam, sem srečna, saj je iz mene potegnil neko novo energijo. Zaradi tega vsega sem zelo zmedena in ne vem, kako naj nadaljujem. Ko sem že mislila, da je zgodba z bivšim zaključena, je spet prišlo do takšnega dogodka in ravno ti dogodki me vržejo iz tira, nato pa samo premlevam, premlevam in premlevam, zakaj se meni to dogaja.

'Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon sreče, je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni.'
Kje začeti? Najboljše, da na začetku. Torej punca konča afero s poročenim moškim. Spozna samskega fanta in se zaljubi. Zanosi pri prvem seksu in rodita se dvojčka. In živijo ... Tu se zgodba zaplete. Živimo na zunaj idealno življenje. Mož je zasebnik, jaz sem višja uradnica v državnem podjetju. Dva otroka, ki sta uspešna v športu in jima gre zelo dobro v šoli, sta lepo vzgojena. Težava nastane pri občutkih. Ne vem, kako razložiti, ampak zame vse to ni dovolj. Vidim težave, razpoke, ni idealne zveze, ni prvotnega čara. Najbolj pa me moti druga težava. Ta je, da mož s poslovnimi partnerji rad pogleda v kozarec, radi se družimo v našem prijateljskem krogu, kjer je ob večerih pet do šest piv na osebo normalno. Meni to ni normalno. Ne maram pijanih ljudi. Za mene je pijan nekdo, ki spije eno pivo. Mi ne potegne. Posledično v pijanosti ne morem biti ljubeča do osebe. Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon "sreče" je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni. Je pa jasno povedal, da ga zanima samo afera in nič več kot to. Že ko pišem te vrstice, sem prišla do odgovora neke vrste. Zadovoljiti se. Je življenje res samo zadovoljitev osnovnih potreb? Vem, da je moje pisanje nesmiselno, na trenutke nepovezano, vendar trenutno čutim, da je moje življenje enako kaotično kot tale zapis. Sem totalno izgubljena, ne znam se upreti toku življenja, ne vem kam me nese, vem samo, da me na tej točki skoraj nič ne osrečuje razen otrok. Želim si, da bi imela gumb za 'reset' in lahko ponovila določene dele življenja in opravljala popravni izpit. Brane, prosim pomagaj mi najti smisel v nesmislu.

Bralka priznala: 'Po 18 letih zakona sem prevarala moža.'
Lepo pozdravljen, Brane! Po 18 letih zakona sem prevarala moža. Zgodilo se je pred letom dni, čisto spontano. Poznava se že dolgo in sva zaposlena v isti firmi. Že prvi seks je bil neverjeten, božanski in me je popolnoma presenetilo. Niti v sanjah si nisem predstavljala, da je lahko seks tako čudovit in da zmorem doživeti toliko zaporednih orgazmov. No, z njim je vse to šlo. Počutila sem se kot prerojena, v devetih nebesih. Tudi zato sva se še naprej srečevala. Včasih 1-krat tedensko, zadnje mesece pa samo še 1-krat mesečno, ker je preveč zaposlen in obremenjen s številnimi obveznostmi?! Naj povem, da je samski in malo mlajši od mene. Če sem sama naštela vsaj tri orgazme, njemu nikoli ni prišlo med penetracijo, četudi sva preizkusila vse mogoče položaje, ampak vedno le, potem ko sem ga oralno zadovoljila. Mislila sem, da bo s časom drugače, ampak ne. Sprašujem se, zakaj? Je razlog v meni? Sem prestara, pregrda za njegov okus? Njegove nekdanje so bile prave lepotice, čeprav z nobeno ni trajalo prav dolgo. Pravzaprav je preteklo že več let od zadnje resne zveze, ki jo je imel. Žensk je imel vedno dovolj, le da so bile že oddane. Poleg tega se sprašujem, kako je mogoče, da mu je dovolj seksati 1-krat mesečno? Vprašanje je, ali ima še druge ali pa vse opravi sam? Sprašujem se, kam to vodi. Ali naj še čakam na klic, ki so vedno redkejši? Ali naj sama prekinem, čeprav me ta odnos osrečuje in napolni z energijo.

Bralka iskreno: 'Jaz bi se noro ljubila, njemu pa ni do tega. Vedno je utrujen ali pa ga kaj boli.'
Pozdravljeni! S tem, ko vam pišem, sama sebi povem, kako zelo sem obupana, zato vas prosim za pomoč oziroma nasvet. Pred letom dni sem spoznala moškega, ki me je na vsak način želel dobiti, kljub temu da sem bila v zvezi. Nikoli mi še noben ni posvečal toliko pozornosti, zato sem kljub temu, da mi vizualno sploh ni bil všeč, vseeno klonila in se čisto zaljubila. Oba sva bila že poročena, jaz 18 let in on 14. S tem, da imam jaz 36 let, on pa 40. V glavnem, nora drug na drugega sva se tako zelo na hitro odločila, da bova imela še enega otroka. To je moj tretji, njegov drugi. Med nosečnostjo se je začelo, da on ne more seksati, ker je otrok v meni. Tako da sva zelo malo in zelo na hitro, po večini zaradi mene, opravljala potrebo. Rekel je, da z bivšo celo nosečnost ni seksal ... No, problem je v tem, da je sedaj dva meseca od poroda. Sem vitka, nimam trebuha za tri otroke in mislim, da dobro izgledam. Tudi drugi moški mi vedno naklonijo veliko pozornosti, zato mislim, da nisem neprivlačna. Ravno nasprotno. Naj povem, da sem v svojem zakonu imela odličen seks in kasneje po ločitvi noro vroče avanture. Torej, jaz bi se noro ljubila, njemu pa ni do tega. Vedno je utrujen ali pa ga kaj boli. Jaz pa cele noči bedim ob otroku, sem z njim čez dan, opravljam vsa gospodinjska opravila ... Pa za seks nikoli nisem utrujena. Tudi če seksava enkrat na teden, mogoče dvakrat, je tako, da ga jaz zadovoljim, on pa ga pač vame porine, mu pride in potem je stvar rešena. No, zame ne, ker me nikoli ne poteši in zaradi tega sem slabe volje. In ko mu to povem, mi reče, da midva dovolj seksava in da jaz njega nikoli ne objamem. Kar je spet laž in želi krivdo zvaliti name. Potem pa je v hiši živ halo, ker je že tako nagle jeze. Kaj mislite Brane, kaj naj storim? Res je bilo neumno od mene, da sem naredila otroka z nekom, ki ga nisem niti dobro poznala. Ampak ni mi žal za otroka, žal mi je, da mi on ne more dati tistega kar jaz zares potrebujem. Hvala vam za odgovor!

28-letna bralka: 'Fant nima nobene želje po seksu'
Pozdravček! S partnerjem sva skupaj sedem let. Stara sva 28 let in zdaj sva se preselila na svoje. Verjamem, da zaljubljenost mine, toda meni je v odnosu zelo pomembna intimnost (objemi, poljubi, seks). Partnerju pa očitno ne. Zadnje čase sem namreč jaz tista, ki daje pobudo, pa še to mi velikokrat reče, da je utrujen in da ga dobim ravno ob nepravem času. Fant veliko igra igrice in to me res jezi, ker si želim, da bi bil fant s cilji, vizijami ... Medtem ko sem jaz vsa polna energije in me je povsod veliko. Ne vem, ne predstavljam si življenja, v katerem bom morala biti vedno jaz tista, ki daje pobudo za seks. Pa še to nikoli ne vem, ali bo za ali ne. Hvala za odgovor!

Zaljubila sem se v prijatelja za seks. Kakšne so možnosti, da se bo tudi on vame?
Pozdravljeni. Noro sem se zaljubila v prijatelja samo za seks. Poznava se že nekaj let in sčasoma sva si postala vedno bolj naklonjena, dokler naju ni splet okoliščin popeljal v posteljo. Takoj mi je jasno dal vedeti, da je samo seks, vendar po nekaj mesecih so se z moje strani spletla močna čustva. Tega mu seveda nisem priznala, ker ne želim s tem uničiti še tega, kar imava (čeprav to v meni povzroča večjo praznino kot zadovoljstvo). Poleg tega sva še vedno prijatelja, saj tudi službeno veliko sodelujeva. Počutim se obupano, saj za nekaj ur sreče potem trpim grozno osamljenost in se vrtim v začaranem krogu. Moči, da to končam, nimam. Kaj mi je storiti? Je možno, da se z njegove strani spletejo čustva?

Bralka iskreno: 'Spustila sem se v razmerje z moškim, ki je poročen.'
Brane, živjo. Probleme, podobne mojemu, sem na tvoji strani že zasledila, a ker se vsaka zgodba konča in odvija malenkost drugače, ti pišem. Spustila sem se v razmerje z moškim, ki je poročen. V ločitev ga nisem silila, imela pa sem mešane občutke; od tega, da se bo ločil, seveda sam od sebe, do tega, da iz zakonskega jarma ne bo izstopil nikoli. Upanje umre zadnje, pravijo. A glej ga zlomka, pot mi prekriža moški, ki si želi resne zveze. Šla sva na prvi zmenek. In na drugega. Po drugem zmenku je želel spoznati moje domače. Želel priti k meni domov. Me spoznal s svojim 5-letnim sinom. Ampak tako hitro ne gre. Poročenemu sem dala vedeti, da se nekdo zame zanima, zato se je začel boriti zame kot lev in pripeljal do te mere, da se z novim nisva zapletla v nič; bil je namreč preveč vsiljiv, česar pri moškemu nisem nikoli marala, zato sva prekinila. Poročeni pa se je sedaj pripravljen pogovarjat o nama, saj ve, da si želim biti z njim ne le kot ljubica, temveč kot partnerka, in v kolikor nečesa ne ukrene, me lahko izgubi. Občutki med nama so neopisljivi, ujameva pa se na vseh področjih, in ker sva se dejansko pripravljena pogovarjat o nama, o najinih željah, interesih, se mi zdi smiselno, da še malo počakam. Če bi res zame storil vse, v tem primeru se ločil, bom pa verjetno kaj kmalu videla. Imam prav? Kako dolgo pa naj ga čakam? Hvala za odgovor.

Zakaj je nedostopno bolj zanimivo?
Nekega dne spoznamo osebo, ki je predmet poželenja vseh. V glavi nam začne švigati milijon misli, začutimo metuljčke in vemo, da si želimo to osebo. Pripravljeni smo narediti vse, zgolj da bi jo dobili. Zakaj so nam všeč osebe, ki so nedostopne? Imamo le tako smolo ali pa je v ozadju kaj drugega? Imamo iskreno željo biti s to osebo ali gre le za vznemirjenje ob njenem lovljenju?

'Ko sva bila skupaj, si je ves čas dopisoval z drugimi, zdaj hoče nazaj'
Pozdravljen, Brane! Že dlje časa se soočam z vprašanji glede preteklega razmerja, zato sem se odločila, da ti pišem in slišim še tvoje mnenje. S fantom sva bila par leto in pol, sedaj je nekje pol leta odkar sem zaključila zvezo. Mesec po zaključku se nisva nič slišala, potem pa mi je začel dnevno pisati in prositi za novo priložnost. Sedaj pa naj opišem kje so bile težave ... Še predno sva začela, sva se poznala zagotovo 8 let in sem vedela, da je precej dejaven na družabnih omrežjih (dodajanje punc, lajkanje vseh njihovih fotk, tudi dopisovanje). Na tak način sva tudi midva začela najino prijateljstvo. Ko sva začela razmerje sem mislila, da bo s tem nehal, da je pač tako iskal potencialno partnerko. Kljub razmerju je všečkal čisto vse slike punc (večinoma so bile to punce v malo izivalnih pozah), kar me je precej motilo, a se je potem s tem umiril. Še vedno je tudi dodajal nove punce na Facebooku. Najbolj pa me je prizadelo to, da sem enkrat videla samo zadnje sporočilo ene punce, ker je ostala zbrisal. Trdil je, da sta se samo menila za kavico in celo šla sta in nisem nič vedela o tem. Poznala sta se iz njegovega hobija in je rekel da je šlo samo za prijateljsko kavico in nič drugega, da mi je vse prekrival, ker bi bila ljubosumna. Potem mi je dovolil, da pogledam še Snapchat in ta ženska mu je poslala slikco in on ji je komentiral 'O kakšna lepotička'. Takrat mu nisem mogla več zaupat in sem zvezo zaključila. V tem času, ko mi ves čas piše in prosi za še eno priložnost, sem od njega zahtevala naj pridobi pogovore, da vidim če je res kar govori. Res mi jih je poslal in sem videla, da on ves čas malo klika, začenja čisto splošne pogovore, v smislu kako si, kaj počneš in nato še povabi na pijačo. Te pogovori, ki mi jih je posalal, so bili od treh punc, za katere sem vedela, da je klepetal z njimi med zvezo in mi to prikirval. Te tri vem, da je poznal iz okolice in iz hobijev, če je pa še kakšne druge klikal, ki jih je dodajal na novo, pa ne vem. Potem ga kakšna sprejme in gre na pijačo vsake toliko časa. Ampak on pravi, da so to vse samo prijateljice, s katerimi se že od prej poznajo. Meni ni jasno, zakaj mora to ves čas početi, predvsem, ko je bil v razmerju. Ves čas mi je govoril, da me ima res rad in da mu pomenim vse. Jaz sem ga imela tudi zelo rada in niti na misel mi ni prišlo, da bi počela kaj takšnega. Če bi šla na pijačo s kakšnim kolegom bi mu to povedala, sicer je pa tudi vse poznal. Jaz teh njegovih kolegic nisem poznala. Dobila sem občutek, da me vrti okrog prsta. Naj omenim še to, da ko sva se kdaj skregala, je spet klepatal s kolegicam in jim razlagal o njinem prepiru, pisal, da sem smotana, bolana, ljubosumna, enkrat je celo eno povabil na sprehod (njegov izgovor je bil, da je rabil pogovor). Skratka, zakaj sem sedaj zmedena ... Ker on pravi, da je v tem času spoznal kakšne neumnosti je delal, da bi vse popravil, da je vse pripravljen naredit, da mu dam še eno priložnost, da bo tudi zbrisal družabna omrežja. Pravi, da mu v razmerju ni nič manjkalo. Ob vsem tem kar počne mi je tudi zanimivo, da odkar ga poznam, ni imel nekaj veliko žensk. Predno sva se spoznala, vem, da je imel dve zelo kratki zvezi, v tem času, ko sva bila prijatelja (v obdobju 8 let), pa je imel tudi eno 4 mesečno zvezo. Tudi sedaj v teh pol leta pravi, da ni imel nobene, da mu jaz pomenim vse in hoče samo mene nazaj. Rada bi tvoje mnenje (z vidika moškega), kaj se dogaja v glavi mojega bivšega, ker ga enostavno ne razumem. Me samo vrti okrog prsta, ali se je resnično zamislil in se je pripravljen spremenit? Lp

'Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila'
Pozdravljen, Brane! Imam težavo, ki pa žal ni vsak dan manjša. Prej bi rekel, da se iz dneva v dan potencira. Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila, ker očitno ji tak, kakršnega me je pred dvema letoma spoznala, nisem več všeč. Za vse, kar naredim, vedno najde vzrok, kaj ni dobro in kaj bi še moral narediti, da bi ustregel njenim zahtevam. Je pa res, da njej nihče ne naredi ničesar prav, niti njena starša ne. Ob tem se sprašujem, kako bo to potem komu drugemu uspelo. Želi, da zamenjam službo, ker pravi, da je ta preveč stresna. Nikakor pa se noče sprijazniti z dejstvom, da je to moja sanjska služba in da me to, kar delam, resnično osrečuje in sem v tem še uspešen. Ampak ne, to ni prava stvar zame in to je edini vzrok, ki ga navede ob vprašanju, zakaj misli, da ni to prava služba zame. Brskanje po telefonu je čisto nekaj običajnega. Meni niti na misel ne pride, da bi to delal. Da ne govorim o spolnosti, ki je je vedno manj, pa čeprav sva stara šele 42 in 44 let. Kadar pa je, pa je videti tako, kot da bi imel truplo pod sabo. Zadnjič bi jo kmalu vprašal, če je boli, ker se je premaknila. Če slučajno ona ne doživi orgazma ali dveh, pa tako potem nekaj časa poslušam, kako slab sem v postelji. Takih neumnosti je še polno, zato bolje, da končam z naštevanjem. Se pa že resno sprašujem, kakšni bi morali biti moji naslednji koraki, ker ne vem, kako bom to zdržal naslednjih 50 let. Včasih se mi zdi kot, da sem v slepi ulici. Hvala za odgovor. Lp, B.

'Zaradi njegovega obnašanja nimam nobene želje po seksu.'
Brane, kje si?! Pogrešam te! Potrebujem tvojo pomoč! No pa da začnem ... Zadnje čase se počutim kot v nekem začaranem krogu, enostavno ne vem več kako naprej. Imam partnerja, s katerim sva skupaj sva 5 let, tudi živiva skupaj. V zadnjem letu se je najin odnos res spremenil, na slabše. Trenutno je že več kot 8 mesecev brezposeln, pribit na računalnik in na igranje igric. Sama imam zelo stresno službo, sem samozaposlena in delam tudi po cel dan vsak dan. Priznam, da se mi vse skupaj za malo zdi, med drugimi se fant tudi hvali, češ kako se ima fletno, da ga "baba živi". Sploh ne morem verjeti, da se moški lahko s tem hvali, da ga nič ne boli njegov ego? Med drugimi seveda ne naredi prav nič! Vse moram sama, pospravljam, kuham ... Ko mu to povem, ne zaleže nič. Se mi zdi, da bi več dosegla, če bi se pogovarjala s steno. To stanje je vplivalo tudi na najino spolno življenje. Enostavno me zaradi svojega obnašanja ne privlači več in nimam nobene želje po seksu. Seveda pa pridejo tudi lepi trenutki, ko pa si spet rečem da "pretiravam". No in smo spet tam kjer smo - začarani krog. Ne vem več, kaj naj naredim? Naj vztrajam, bo kaj bolje? Je problem v meni? Hvala za odgovor, Zvezda.

'Zaljubila sem se v bivšega fanta svoje prijateljice.'
Pozdravljen, Brane. V letu 2019 sem spoznala fanta, ki je dejansko bil fant moje kolegice in sta se razšla istega leta. Spoznala sva se na rojstnem dnevu, potem pa se je on začel pogovarjati z menoj tudi prek spleta in sem seveda odgovarjala. Takoj sva se ujela in vsak dan klepetala, in to še vedno traja. Zbližala sva se tudi fizično (s tem ne mislim na spolnost). Na začetku nisem ničesar čutila, ker je bilo prezgodaj za karkoli, po treh ali štirih mesecih pa mi je postal noro všeč. Zato sem ga pogumno vprašala, ali bi hodila, in je rekel, da ja, ampak da ga je strah, da bi izgubila prijateljstvo, ki ga imava. Ter da trenutno ni pripravljen na resno zvezo. Mi je pa že prej začel izpovedovati svoja čustva, ko sva bila povabljena na rojstni dan. Je pa res, da svojo bivšo težko preboleva in tudi po vsem tem času še vedno vidim, da jo ima rad in da ga še vedno vleče nazaj k njej. Jaz sem seveda jezna zaradi tega, hkrati pa vem, da na to nimam vpliva. Ne vem, kaj naj naredim, saj sva se zmenila, da kljub vsemu ostaneva prijatelja. Z bivšo nista ostala v prijateljskih stikih, nista pa skregana. Kaj storiti?

8 vprašanj, ki si jih morate zastaviti, preden končate zvezo
Večina med nami se mora vsaj enkrat v življenju odločiti, ali bomo s partnerjem ostali ali bomo zvezo prekinili. V takšnih situacijah se pogosto zgodi, da nismo povsem prepričani, ali smo se odločili prav. Misel na to, da bomo naredili napako je zastrašujoča zlasti v primerih, ko smo bili s partnerjem več let in je ta velik del našega življenja. Pri tem so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja, ki si jih zastavite in vam bodo pomagala razjasniti, kaj v resnici čutite.

V partnerskih odnosih je ta problem zelo pogost
Ali veš, da je pogodba veljavno sklenjena, tudi če ni zapisana? Ustni dogovori so popolnoma enako zavezujoči kot pisni. Kljub temu veliko hitreje izustimo besede, kot pa jih potrdimo z dejanji. Tega nisem nikoli razumela. Zakaj gredo nekaterim ljudem besede tako zlahka z jezika? Menijo, da so besede nepomembne? Ali ljudje ne pomislijo, da lahko besede prizadenejo bolečino?

Je čas, da se razideta?
Obstajajo majhne stvari, ki vas občasno pri njem motijo, a niso tako velike, da bi ga zaradi tega dale na čevelj. Ko malenkosti, kot so umazane nogavice na tleh, prerastejo v velike in nepremostljive težave, zaradi katerih ste ves čas pod stresom in slabe volje, je čas, da vajin odnos postavite pod drobnogled in ga, če je treba, tudi končate. V nadaljevanju vam predstavljamo deset najpogostejših dejavnikov, ki so lahko usodni za vajino romanco!

Bralka: S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila ...
S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila in rodil se nama je fantek. Pri njegovih dveh letih naju je očka zapustil. Tri leta sem sama živela s sinom. Po treh letih sem poiskala partnerja in se odločila za skupno življenje z njim. Ponovno. Rodil se nama je drugi sin. Odšla sva v podnajemniško stanovanje. Jaz sem skrbela za hrano in čeke, on je imel občasno delo. Tako se nama je rodil tretji sin. Ljubezen je bila vsak dan samo še kreganje in obsojanje. Nazadnje sem mu rodila punčko. In šele po rojstvu punčke je nastal problem. Pred štirimi meseci sva se razšla in ostala sem sama s štirimi otroki. Zdaj pa me nekaj zanima ... Po vseh teh mesecih zdravljena z moje strani ga še vedno ljubim, tako kot prvi dan. In le zato, ker imava otroke, ampak ker ga ljubim takšnega, kot je. Sama sem se spremenila na bolje in življenje gledam bolj odprto, najhuje pa je to, da sem ga vprašala, če bova še kdaj skupaj, pa mi je dejal, da naju vežejo le še otroci in da se lahko vsemu samo še smeji. Kaj naj storim? Naj ga pustim, ignoriram in pustim času čas ali naj srečo poiščem drugje? Prosim Brane, pomagaj mi. Izgubljena sem. Priznam, da ni vse njegova krivda in da sva kriva oba. Vendar so me najbolj prizadele njegove besede, ko mi je rekel, da me nima več rad. Obupana sem, kako naj ga pozabim? Skrbim za otroke, a se vsak večer zlomim in jočem.

Zala in Gašper: Največ glasbe prodata v tujino
Komaj 19 in 22 let sta imela, ko ju je širna Slovenija spoznala in – bodimo iskreni – pogosto tudi vlačila po zobeh. Bojda zaradi svoje ’čudaškosti’, drugačnosti, tihosti. A Zala Kralj in Gašper Šantl, ki danes delujeta pod imenom Zalagasper, sta dokazala, da to nista igra in čudaštvo, temveč sta to onadva, mlada človeka, ki – kot vsi – iščeta svoj prostor pod soncem. Te dni, ko od njunega uspeha na Emi mineva leto dni, sta pred izdajo prvenca in serijo koncertov, sta si vzela čas tudi za nas in povedala, kako ustvarjata, kaj pripravljata in kako delujeta, ko sta zgolj to, kar sta: mlad par, sam doma. Se sploh kdaj spreta?

'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.

Bralka potožila: 'Ves čas mi kupuje draga darila, jaz pa si želim samo ...'
Pozdravljeni g. Brane! Sem v razmerju s osebo, ki jo ljubim neskončno. Prav tako sem prepričana, da on mene. Največji problem je, da mu ne morem dopovedati, da ljubezen oz. izkazovanje ljubezni ni le v materialu. Kar naprej dobivam darila, vredna po več tisoč evrov (pomeranec za 4 tisoč, avto za 8 tisoč, avto za 17 tisoč ...) in tudi "manjše" vsote, kot je ura za 500 evrov. Ne me narobe razumeti, hvaležna sem za čisto vsako stvar, ampak vedno, ko mu rečem, da bi namesto dragih stvari raje videla, da si vzame en dan zame in samo zame, da greva recimo na izlet ali vsaj na večerjo ali na kavo, dobim odgovor "utrujen sem, ni mi danes" ali pa vzame koga od prijateljev zraven. Ko se slučajno skregava, kar je zelo redko, in mu omenim te stvari, dobim odgovor "dober sem samo, ko kaj rabiš" ... Ne razumem, zakaj dobim tak odgovor glede na to, da vedno, ko kaj dobim ali mi reče, da mi želi kaj kupiti, povem, da ne rabim in da nočem, da vedno zapravlja zame ... Moj problem je v glavnem, da ne morem človeku dopovedati, da bi včasih oziroma večino časa raje imela njegov čas in njegovo naklonjenost kot velika darila. In kljub temu, da mu vedno to povem, ob vsakem prepiru dobim odgovor "dober sem samo, ko nekaj kupim ali ko nekaj rabiš". Lep pozdrav

Razlog, zakaj jo je prevaral, jo je pustil brez besed
Živjo, Brane. Imam problem z možem in sama s seboj. Stara sem 37 let. Mož, s katerim sva poročena šest let, mi je priznal, da mi je bil pred kratkim nezvest. Zatrjuje mi, da s to poročeno žensko – njegovo sodelavko, ki jo navidez poznam – nista niti enkrat občevala. Zatrjuje mi tudi, da je bila kriva reklama, ki jo je eden od sodelavcev delal njenemu fa****u. Dobesedno tako je rekel. Zatrjuje mi tudi, da je še vedno zaljubljen vame, da me ni nikoli prej prevaral in da ne ve, kaj mu je bilo tistih približno štirinajst dni, ko se je dobival z njo. Večinoma v našem avtu. Mimogrede, ta ženska ni nič posebnega, če mene vprašaš, je pa res, da ima velike joške medtem ko imam jaz bolj mičkene in da sem ga velikokrat zalotila pogledovati za ženskami z velikimi joški. A, pustiva to. Reciva, da mu verjamem, da ni občeval z njo, in da sem mu odpustila, kar se je zgodilo. Problem, zaradi katerega ti pišem, je to, da sva od takrat, ko sem po dveh tednih kuhanja mule pristala na seks, seksala trikrat. In trikrat ni doživel orgazma, čeprav mu je lepo stal. Ni doživel orgazma, kar me je prizadelo kot ženo in kot žensko. Zakaj se to dogaja? Je to psihološkega izvora? Misliš, da se še vedno dobiva z njo? Meni govori, da ne ve, zakaj mu ne pride, pravi pa, da nisem kriva jaz. Namignil je sicer, da bi morda pomagalo, če bi mu ga posesala, kar me je samo razkurilo, ker me je spomnilo na to joškačo in fa***a v našem avtu. Zelo jasno sem mu povedala, da bo na felacijo, ki ni nekaj, kar ne vem kako rada počnem, vsaj z moje strani moral počakati. Rada bi premagala ta problem, ker je bil do tega spodrsljaja, kar je njegova ocena te prevare, vedno super mož, pa tudi oče najinih dveh deklic. Vnaprej hvala za nasvet. Brižitka.

'Za ta sporočila sem izvedela, ko sem mu brskala po telefonu.'
Pozdravljen Brane! Po branju tvoje rubrike sodeč, se nate obračam s precej manjšo težavo od tistih, ki jih vsakodnevno obravnavaš, ki pa meni že nekaj časa, sicer v vedno manjši obliki, pa vendar, povzroča nelagodje. S prvim fantom, ki je osem let starejši, sva skupaj že 3 leta in pol, tik pred začetkom najine zveze in v samem začetku, si je pisal z drugimi dekleti, tudi sporočila, kjer jih sprašuje, če bi bila skupaj itd. Sam je s tovrstnim dopisovanjem dokončno prenehal v prvem mesecu zveze, sama pa sem za ta sporočila izvedela, ko sem mu brskala po telefonu (priznam, precej neumno, a recimo temu začetniške napake, saj je zame to bila prva resna zveza). Skratka, težava se pojavi, ko ta dekleta srečam danes, saj živimo v zelo majhnem mestu. Ponavljam si, da fant z njimi ni imel več nikakršnega kontakta, ker se je sam odločil za to in se mi je v zvezi v popolnosti posvetil, nikoli nobenih sporočil, ni dajal razlogov za ljubosumje itd. Problem imam jaz z videvanjem teh deklet, saj se počutim kot neka tolažilna nagrada v njihovih očeh, čeprav sam z mano nikoli ni ravnal tako, a je teh deklet kar nekaj in njih vseh vrst, če veš kaj mislim. Potrebujem nasvet, da prebrodim to nelagodje.

Ko je spoznala mlajšega, je razmerje s poročenim prekinila, zdaj pa ...
Pozdravljen. Obtičala sem na točki, s katere se ne znam premakniti. Sem namreč uradno samska z 10-letnim sinom, z njegovim očetom sva se razšla pred 7 leti. Imela sem razmerje s poročenim moškim, ki pravi, da me ima rad. A ne dovolj, da bi se ločil. Vmes sem spoznala mlajšega moškega, ki si želi resne zveze s starejšo žensko. Če bi šlo, bi se preselil k meni čim prej. Tudi poročil bi se. Edina ovira, ki seveda meni zelo ustreza, je njegova 5-letna hči. Želi me spoznati z domačimi, medtem ko je meni to prehitro. Zakaj namreč vse takoj in hitro? In zakaj na vsak način s starejšo žensko? Ob spoznavanju mlajšega sem razmerje s poročenim prekinila. Me pa vsiljivost mlajšega zelo moti. Ker se veliko pogovarjava, izvem, da je finančno precej na psu, sama pa teh problemov nimam. Pa tudi, ko pride na obisk k meni, se obnaša kot doma, mi izprazni hladilnik, pri čemer za to, da je poln, ne poskrbi. In ker je vedno bolj vsiljiv, se umaknem. Zdrami me klic poročenega, da ne more živeti brez mene, da je med nama enostavno preveč, da bi se končalo. Zamaje mi tla pod nogami. Z mlajšim sem prekinila, ker me je enostavno preveč zasuval, pa tudi občutij z moje strani ni bilo pravih. Razmišljam pa o vrnitvi k prejšnjemu, pod pogojem, da se loči. Sem ravnala prav? Hvala za odgovor.

Izpoved bralca: en mesec pred poroko sanja o ženski izpred 15 let
Dragi Brane, star sem 32 let, velik karierist in ciljno usmerjen perfekcionist. Trenutno sem zaročen, poročil se bom čez natanko en mesec. V mladosti so mi govorili, naj se ne obremenjujem s svojo prihodnostjo, kajti sekirati se je tako učinkovito, kot da bi igral tenis z loparjem za muhe. Pa vendar so se tiste prave težave v mojem življenju začele pojavljati takrat, ko sem čez ramo gledal nazaj na svojo preteklost in na vse tisto, kar je v njej ostalo kot neizpolnjeni cilj. Prvič sem jo zagledal pred 15 leti. Ona je razlog, da verjamem v ljubezen na prvi pogled. Bila je vse tisto, kar si lahko človek v ženski želi. Ženske so hotele biti ona, moški so naredili vse, da bi bili z njo. »Prom queen«, kot bi rekli pri vas. Dolgi črni lasje, popolna ženstvena postava in avra, ki daje vsem okoli nje vedeti, da se v svoji koži počuti odlično. Njene oči bi lahko prekosile največje težave tega sveta do mere, ko sem si tisti prvikrat rekel: »Ta bo moja«. Od takrat naprej se mi je čas ustavil vsakič, ko sem jo zagledal. Četudi samo za sekundo ali dve. Dekle, ki sem jo v zgornjem odstavku opisal, ni moja zaročenka. Je tisto dekle iz preteklosti, s katero sem primerjal vsa dekleta do sedaj. Verjetno se sprašuješ, zakaj neki nisem nikoli pristopil do nje. Verjetno se nisem nikoli počutil dovolj dorasel zanjo ali pa enostavno nisem hotel zavoziti svoje priložnosti. Z njo danes nimam nikakršnih stikov in odkar sem jo nazadnje videl, so minila že vsaj 3 leta. Danes je v meni ostala samo še neke vrste iluzija. Tisto dekle, ki jo Oto Pestner opeva v skladbi »Trideset let«. Dejstvo, da se bom kmalu poročil, me po eni strani veseli, ker svoje dekle ljubim, po drugi strani bo pa moj tako rekoč najlepši dan v življenju tudi dan, ko se bom dokončno odrekel svojim mladostniškim sanjam. Brane, prosim za nasvet.

'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?

56-letna bralka: Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten.
Pozdravljen, Brane! Kratka bom. 56 let imam, poročena sem že skoraj 30 let. Oba najina otroka sta že odrasla in odseljena od doma. Starejša sem, bolj mi je žal, da sva ostala skupaj. Saj ne vem, kako naj vam to napišem. Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten. Vseeno mu je kako izgleda, jaz pa se po drugi strani trudim biti vitka in še vedno čvrsta in privlačna. Najhuje od vsega pa je to, da je, to bom kar direkt napisala, zanič v postelji. Od nekdaj me je seks z njim dolgočasil. Nikoli ga ni zanimala predigra. Vedno sem mu dopovedovala, da je zame pomembna, pa je šlo v eno uho noter in iz drugega ven, ne da bi kar koli ostalo vmes. Ne mislim ga po vseh teh letih prizadeti in mu povedati, da je zanič v postelji in da je bilo vedno tako, vendar me mineva veselja do vsega, celo do samozadovoljevanja, v katerem sem vedno našla uteho. Kaj lahko naredim, da bi se stanje v najini postelji popravilo? Ne svetujte mi zakonske posvetovalnice, ker moj mož nikoli ne bi pristal na to. Razmišljam celo o ločitvi, pa ne vem ali ima to sploh kakšen smisel pri mojih letih. Zelo nesrečna Nina.

'Med seksom nikoli ne doživim orgazma'
Pozdravljeni! Imam težavo, in sicer med seksom nikoli ne doživim orgazma (izjema oralno), če se samozadovoljujem, pa ga doživim hitro. Tudi če med seksom izvajam enako kot med samozadovoljevanjem, ne pomaga. Enako se je dogajalo z vsemi tremi partnerji. Partner naredi res vse, a brez uspeha. Da dodam, s partnerjem sva noro zaljubljena, strastna, vendar očitno ne dovolj, da bi me to popeljalo do vrhunca. Kakšen nasvet? Hvala in lp!

Izpoved bralke: Imel je ženo in ona fanta, a ju to ni ustavilo
Živjo, Brane. Imam težavo, oziroma dve ali pa kar tri. S fantom sem v zvezi že 4 leta in od tega skupaj živiva že tri. Do sedaj je bilo vse lepo in prav. Iskrice, metuljčki, saj veš, ljubezen. Moram pa še omeniti, da je to moj prvi resen fant. Sicer je starejši za 8 let, kar me pa nikoli ni motilo. Ampak sem se vedno spraševala, kako bi bilo, če bi bila še z drugimi fanti, saj je on, kot sem rekla, prvi. Dokler mi ni glave popolnoma zmešal nov sodelavec v službi. Totalno postaven in seksi. Ja, priznam, bil mi je noro všeč. Ampak imel je ženo in jaz fanta. Vendar sva se iz dneva v dan bolj razumela, hodila na kavo in se smejala raznim šalam. Enkrat pa sem dobila sporočilo od njega. Naj se oglasim v njegovi pisarni, ko bodo vsi odšli. In se tudi sem. Tisti večer je sledil poljub in kasneje še veliko več. V njegovi pisarni, avtu, kjerkoli. To se nadaljuje še danes, vendar bolj poredko. Traja pa vse skupaj že pol leta. Iskrica doma je izginila, ja vem, lahko bi ga zapustila, vendar ne morem. Kasneje se tu pojavi še en fant super postaven policist in zgodi se ista zgodba. Čeprav je fant zanj izvedel, sva še vedno skupaj. Ker sem si rekla, da tega ne bom ponovila več. Vendar sem pred kratkim spoznala še enega fanta, s katerim se super ujameva, vendar sem mu povedala, da imam fanta. Ne vem, kaj naj naredim. Vedno razmišljam, kako bi bilo, če bi bila samska, ali s kom drugim v zvezi. Sem sploh tega zmožna, biti s samo enim moškim? Po eni strani si želim družine, po drugi pa samskega svobodnega življenja. Upam, da bi boš znal svetovati. Lp, neodločena.

'Vedela sem, da ima ogromno žensk v vsakem kraju po Sloveniji.'
Imela sem vezo slabe tri leta. Po treh mesecih se je partner ločil od prve žene, saj je bilo samo vprašanje časa. Rekel ji je je, da se je odločil zame in ona je takoj sprožila ločitveni postopek in odšla z dvema otrokoma. Tako je bilo stanovanje njegovo, seveda, izplačati jo je moral. Jaz sem se delno preselila k njemu in na začetku je bilo kar v redu. Ker še nisem bila ločena in imam sina, sem vsake dva do tri dni odšla k njima, čeprav do partnerja, s katerim sva vložila za ločitev šele po končanem razmerju z ljubimcem. Kaj se je dogajalo? Vedela sem, da ima ogromno žensk, v vsakem kraju po Sloveniji, saj je imel oziroma še ima, takšno delo. Vsako žensko, ki mu je bila malo simpatična, je tako znal z govorjenjem in nasmehom pripeljeti do postelje. On je seksualni maniak. Seksati mora vsak dan, občasno večkrat na dan. Kadar sem ga klicala, je bila vedno prisotna v ozadju ženska ali punca. Tudi, ko je šel na zdravljenje, je tisto noč prebedel, si vse zelo precizno pripravil in še enkrat zlikal. Dogovoril se je z okoliškimi priležnicami, kdaj pride in do kdaj bo tam, da so se zvrstile. Tam sem ga dobila ob treh zjutraj, popolnoma budnega in po osmih klicih v sobo je rekel, no, zdaj pa pojdi. Pomagal mi je receptor. Znorela sem, da me je zopet prevaral. Ko je šel na Primorsko, isto. Vedno si je poiskal svoje radodajke, in kot mi je namignil lastnik sob na Koroškem, se nad njimi izživljal. Sama sem ga imela blazno rada. Šestkrat sem se vrnila nazaj k njemu. Če vam opisujem vsak dogodek varanja posebej, ne bom danes končala. Nikoli ni priznal, da je imel druge ženske v času, ko je bil z mano in sva bila najbolj zaljubljena. Tudi takrat, ko ne bi v sanjah pomislila, je hodil k drugim ženskam. Navzven je deloval prijazno, vendar hladno. Ima kronično bolezen na črevesju, kar je zanj bilo verjetno moteče, saj je moral pogosto hoditi na wc, večinoma z drisko. Ampak to zanj ni bila ovira. Je manjše rasti, suh, plešast in ko sva se poznala, se je oblačil v zelo oprijete srajce in hlače. Meni to nikakor ni sedlo, zato sem mu nakupila ogromno oblačil. V obdobju, ko sva bila najbolj zaljubljena, je dobil spolno bolezen, jaz pa ne. Od kod? Jaz sem bila ves čas samo z njim, ker mi je to dovolj, normalno. In ljubila sem ga kot še nikogar do sedaj. V službi in tudi privat je dajal vtis, da ima samo mene in nikogar drugega. Še med službo si je vzel urico ali dve, da je šel seksat s katero od svojih. Problem je nastal, ko je lagal meni, tem ženskam, (ne vem, zakaj) prijateljem in to ga je zmedlo, ker toliko različnih laži si človek ne zapomni. Kadar sem mu omenila, da vem za druge in da me vseskozi vara in to zelo veliko, z različnimi ženskami ... takrat je vedno znorel, ko sem povedala, da vse to vem. Čisto vse privat sobe in bolj razpadajoče hotele je poznal in jih tja vozil. Zopet je dobil spolno bolezen in se zdravil mesec in pol. Jaz sem šla na pregled in dala kri, vodo, vse je bilo bp. Vedno je seksal brez kondoma. Ni se znal niti za minuto brzdati. Najela sem gospoda, ki je včasih bil privat detektiv. Nekako sem ga naprosila, naj mi pomaga in sem uspela. Ampak kaj, ko je odkril najhujšo stvar, ki me je dokončno sesula. Čeprav je bil 10 let starejši od mene, je imel pogoje za penzijo pri 54 letih (bonificiran staž). Mislim, da prav te dni gre v pokoj. Skratka, njegov prijatelj, ki se je ukvarjal z istimi hobiji, le da je bil tretiran višje v pesniški izdaji v Ljubljani. Franci, bom imenovala detektiva, je odkril, da sta geja in to zelo strastna. Ja tako je bilo, kar sem v majhnem delu videla tudi sama. Meni je na sveto tajil popolnoma vse. Vedno je vse zanikal, vedno. Lagal je, tako,da sem ga označila kot patološkega lažnivca. Mislil je, da bo to lahko celo življenje skrival, a našel je mene z namenom, da ga razgalim pred javnostjo, kaj njihov šef počne, ampak nisem nikomur v njegovem podjetju tega povedala. Kaj je natvezil ljudem, to ne vem, saj me je ena, s katero sva se dobro razumeli, blokirala na vseh omrežjih. Verjetno poznate značilnosti škorpijona, pa vam bo vse jasno. No, tako se je igral z mano ves ta čas. Sem iz premožne družine, znam se dobro obleči, dobro izgledam, vozim dober avto in ta norc namesto da bi mi bil zvest in bi imel veliko od tega ... Ko sem ga nazadnje videla pred dvema mescema, je rekel, da se čisti. Dragi Brane, res sem od žalosti, neiskrenosti obležala v postelji z depresijo. Najbolj noro je pa to, da ga imam še vedno rada in upam, da bo sprevidel, kaj je počel. Jaz sem mu vse odpustila. Ljubezen pri meni ni kar tako. Prosim za nasvet, kajti sedaj ne govoriva, ne pokliče, jaz enkrat sem pa ni bilo odgovora na napisano.

Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?

Mislila je, da mu lahko zaupa, dokler ji ni pokazal svojega pravega obraza
Brane, moja zgodba ne bo o tem, kako mi je hudo zaradi fanta, bo pa o tem, koliko sem prejokala in pretrpela. Sedaj je hvala bogu že vse mimo, zahvaljujoč prijateljem, ki so mi pomagali. Torej, spoznala sem fanta, za katerega sem bila prepričana, da je nekaj posebnega. Da mu lahko zaupam, da se lahko z njim pogovarjam. Zaupala sem mu. Zaupala sem mu svoje strahove, svoje želje, svojo preteklost. In bila sem mnenja, da me razume, da razume, kaj mu govorim, da je odrasel. Tako sva se pogovarjala cele dneve, dan za dnem, včasih tudi ponoči. Večkrat sva se videvala in bilo je resnično lepo. Nato sem šla na dopust in ponudil se je, da pride k meni za kakšen dan. Večer pred tem, ko naj bi prišel, mi je pisal, da me bo razveselil, saj me bo naslednji dan obiskal. Prišel je naslednji dan in sva si spet pisala. Bilo je kot vsak dan. Samo, da ni prišel k meni, ni pa se tudi opravičil oz. povedal, da ga ne bo. Prišel pa je na območje, kjer sem bila jaz (v kraj zraven mene). Naslednji dan sem ga vprašala, kako to, da ga ni bilo. Dobila sem tudi tisti čuden občutek v trebuhu, ko veš, da je nekaj narobe. Omenila sem, da imam občutek, da je mislil na bivšo punco, saj sta živela skupaj v kraju, kamor je prišel na obisk (naj omenim, da sta končala 7 let nazaj in da je to bila še srednješolska ljubezen, ki je potem trajala še prva leta na fakulteti). Nato mi je povedal, da ni samo mislil nanjo, ampak, da sta se celo dobila na pijači. In v tistih 15 minutah, ko sta se videla, je začutil stvari, ki jih je čutil pred 9 leti. Nato sem šla naslednji dan nazaj domov in sva se zvečer dobila, da se osebno pogovoriva. Zaupal mi je, da očitno ni nikoli pozabil nanjo, ampak je samo potlačil čustva, ko sta šla narazen. In ker je začel nekaj čutiti do mene, so nato ta čustva privrela nazaj na plan, ko jo je videl. Zagotovil mi je, da naj bi mu jaz nekaj pomenila, ampak, da je očitno še vedno zaljubljen vanjo, ter da naj si dava čas, da njo končno preboli. Bil je tudi prepričan in tako je zagotovil tudi meni, da je bivša samska. Nato so minevali tedni, ko sva se še vedno družila in pogovarjala. Bil je prijazen do mene, bilo je kot pred tem, ko je videl bivšo. Nakar je kar naenkrat izginil. Od njega ni bilo več odgovora, ni bilo nobene razlage. Sama sem mu še vedno pisala in upala, da mi bo razložil. Dobila sem sporočilo z grdimi besedami, da kaj je spet narobe v pi*** m*** in spet ni bilo od njega glasu. Nato mi je po dolgem času napisal, da je potreboval mir, da je bil slabe volje in da mu miru nisem dala. Dejstvo pa je bilo, da nisem vedela, da je sploh kaj narobe. Nato sem ugotovila, da ima bivša že par let resnega partnerja in sklepala, da očitno je to ugotovil tudi on. Nato je name obrnil, da sem jaz vse naredila narobe, da mu nisem dala miru, ko ga je rabil, da mi je vedno vse zaupal in razložil. Na vsako moje vprašanje sem dobila samo odgovore v smislu, da če ga ne poslušam, ko mi kaj pove, da se nima kaj pogovarjati. Sedaj še vedno všečka vse fotografije od bivše (ne spusti ene same fotografije) in vsako stran na Facebooku, ki jo bivša ustvari. Ali je to obsedenost z njo? Rekel mi je celo, da je ona sedaj njegova najboljša prijateljica. Nekoč mi je tudi rekel, da je šel k njej, samo zato, da bi jo videl. Ona pa mi je povedala, da se sploh nista videla, ker ona pač nima časa za ta druženja. Ko sem ji omenila njegovo ime, je najprej celo vprašala, kdo je to. Ne razumem njegovega obnašanja, niti tega, da ne želi končno pozabiti na njo in iti naprej. Ali ne bi bilo zanj najbolje, da bi jo nehal spremljati po vseh družbenih omrežjih? Zaveda se baje, da nikoli več ne bosta skupaj. To je moja zgodba. Zgodba o tem, kakšni ste (so) lahko moški in zgodba o (ne)zaupanju.

'Kaj delam narobe, da so me do sedaj vsi fantje zapustili zaradi druge?'
Brane pozdravljen! Imam nekakšen čuden problem. Sem 22-letna punca, nizke rasti, bolj zaobljene postave, imam velike prsi in rito. Sem zelo komunikativna, imam smisel za humor, sem razgledana in inteligentna. Imam pa problem, ki se mi stalno ponavlja. Torej, v preteklosti sem imela 3 fante in čisto vsi so prekinili zvezo z mano, ker so spoznali drugo punco in nato z njo skočili v zvezo. Zelo boli dejstvo, da te oseba, ki jo ljubiš, zapusti zaradi nekoga drugega. Sama sem se v zvezah trudila biti čim boljša. Partnerjem sem pomagala pri reševanju težav, jim prisluhnila, jih razvajala s kosili in večerjami, ki sem jih skuhala posebej za njih, jih presenetila s kakšno sladko malenkostjo, občasno celo s kakšno novo obleko. Skratka, ne morem najti vzroka, kaj delam narobe, da so vsi ti fantje dobesedno ušli od mene. Sem mogoče preveč vsiljiva s svojimi razvajanji in izkazovanjem ljubezni? Je narobe to, ker se nekomu popolnoma predam? Res sem obupana in resnično si nikoli več ne želim, da bi se moja ljubezenska zgodba še kdaj končala tako, zato se obračam k tebi po pomoč in nasvet. Najlepša hvala za odgovor!

Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi?
Se tudi vam zgodi, da pridete iz službe kasneje in vas partner zaslišuje, kje vse ste bili? Morda želite na zabavo s prijatelji, pa vam partner to prepove? Ali pa zgrešite partnerjev telefonski klic, on pa posledično kriči na vas, s kom ste bili? Ste se kdaj vprašali, ali je to normalno vedenje v zvezi? Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi? Do katere mere se omejiti pri druženju s prijatelji, da se prilagodimo partnerju?

Obupan bralec: Ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni
Pozdravljen, Brane. Imam težave v zvezi, ki je še zelo sveža. S partnerko se poznava že 8 let. Na začetku sva uživala v seksu, to trajalo je 3 leta, vendar ni bilo resno. Potem sva oba našla vsak svojega partnerja ter prekinila vezo. Trajalo je 5 let. Med tem časom sva hrepenela drug po drugem, prišel je en dan za vikend pred 8 meseci, ko sva se srečala. Takoj je padla iskrica, po enournem pogovoru sva se poljubila. Ugotovila sva, da sva se imela rada že nekaj časa ter si želela drug drugega. V naslednjih 6 mesecih sva se dobivala, se pogovarjala in prišla do zaključka, da zapustiva vsak svojega partnerja in končno po tolikih letih prideva skupaj za večno. To sva tudi naredila. V mojem primeru ni bilo tako težko, ker se z bivšo nisva razumela in sva se dogovorila za razhod. V njenem primeru je bilo to bolj težko, ker sta bila v redu. Potem je bilo vse super, zaljubljenost, seks, naklonjenost, šla sva na morje. Ko sva se pa vrnila z morja, so nastali problemi. Ona dela z bivšim fantom, ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni. Njo je to zelo prizadelo, začela se je umikati od mene. Govori mi, da ima polno glavo, da se ji je vsega nabralo ter da hoče nekaj časa zase, da se to umiri in pozabi. Imela sva tudi pogovor in mi je rekla, da me še vedno ima rada in si želi isto vse kot prej, vendar ko bo vse v redu. Ampak mene skrbi ta njeni bivši, ker skupaj delata v službi, da je to v bistvu tako zaradi njega, ker še mogoče nekaj čuti do njega, čeprav to zanika, obenem pa ne pove nobene slabe stvari o njem, ter noče, da bi še bilo to zelo javno. Sva pa oba osebi, ki naju v najinem okolišu, ki ni majhen, večina ljudi pozna. Kaj mi svetujete, Brane? Ali je še kaj upanja? Naj vztrajam? Jaz jo ljubim in si jo zelo želim, to tudi ona ve. Hvala za odgovor!

Bralka iskreno: Za vsako napačno besedo, sem pretepena
Pozdravljen, Brane. Že dolgo se sprašujem, kako naprej. Imam namreč moža, kateremu je družina nekaj kar je statusni simbol v družbi. Njemu družina ni nekaj, kar bi ga vodilo domov v varno zavetje. Oba sva situirana in imava svojo hišo. Živimo brez finančnih skrbi. Problem je v tem, da so posel in prijatelji pri njem na prvem mestu. Otroka ima rad, a sta mu motilni faktor. Da pojasnim ... Vesel je, da jih ima, ampak ga njuna otroškost moti. Vem, čudno, ampak tako je. Skratka, družina je zanj nekaj kar mora biti, ampak je vse prej kot dober mož in oče. Moram priznati, da se pred otroki ne kregava in ne dereva, ampak ti pčutijo, da med nama ni več ljubezni, naklonjenosti in radosti. Iskreno ti priznam, da sem zelo družinski človek, ki mu družina pomeni vse. Nasprotje od moža. V čem pa je problem? Da zadnje čase slutim, da hetero ... Ali je bi ali pa je gej. Čudno se sliši, ampak tako je. Ne vem, kako naj se spopadem s težavo. Problem sem začela reševati s pogovorom, a pri nama se vedno konča s pretepom. Vsaka beseda, ki jo izrečem in mu ni po volji, sem pretepena. Imam rada svoja otroka in najino družino. Najležje je oditi. Ampak tudi so otroci, življenje, hiša, ki je tudi moja. Ne vem, kako naprej. Hvaležna ti bom za vsak nasvet, ker problem je v tem, da ga nimam več rada in vem, da si zaslužim življenje, ki ga do sedaj nisem imela. Sem namreč iz družine, v kateri sem bila več bita kot sita. Lepo bodi.