Ključna beseda / prepoznavanje nasilja
Ko besede ranijo: oblika nasilja, ki je pogosto spregledana
Psihično nasilje nad ženskami je pogosto nevidno, a pušča globoke posledice.
Glas žrtev nasilja: zgodbe, ki jih ne smemo preslišati
Marija je več kot polovico svojega življenja preživela v nasilnem zakonu. Kljub fizičnim napadom in grožnjam, ki so jo spremljale večino zakonskega življenja, je s pomočjo pravih ljudi na pravem mestu našla moč, da po šestih desetletjih poišče pomoč. Danes se končno počuti varno.
Psihoterapevtka razkriva, kako premagati strah in anksioznost
V sklopu projekta Varna in Zadovoljna smo poklepetali s Petro Grobelnik, geštalt psihoterapevtko pod supervizijo, ta pa nam je zaupala številne podrobnosti o tem, kako samo nadlegovanje in strah pred njim vpliva na mlada dekleta in ženske, ki si vse pogosteje ne upajo več zapuščati doma brez spremstva v večernih urah. Kakšne so lahko posledice tega kroničnega strahu? Kako ta strah vpliva na njihovo samopodobo in kako lahko ta strah skupaj premagamo?
Dijakinjam že 20 let predaja znanje samoobrambe: Ker mi je mar
Ob vseh številnih prednostih, ki jih dekletom prinaša tečaj samoobrambe, se sprašujemo, zakaj osnov samoobrambe ne vključimo v šolski učni načrt? Bi lahko dekletom in fantom približali samoobrambo v okviru športne vzgoje? Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da za kaj takšnega ne vidijo razloga, mi pa smo obiskali Katarino Nared Volavšek, učiteljico športne vzgoje na BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli, kjer samoobrambo za dekleta izvaja že skoraj 20 let.
Tjaša Hrovat: Nasilja ne smemo minimalizirati, spregledati ali opravičevati
Vsak od nas ima pravico do življenja brez ustrahovanja, nadlegovanja in nasilja, zato ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in kako se v njem počutimo. Še vedno pa je veliko žensk, ki se počutijo ogrožene in živijo v nenehnem strahu, zato se lahko na tem mestu vprašamo – zakaj? To namreč ni samo njihov problem, ampak problem celotne družbe in vsakega posameznika. O tem smo se pogovarjali tudi s svetovalko iz Društva za nenasilno komunikacijo, Tjašo Hrovat.
Medgeneracijske travme prizadenejo potomce tudi več desetletij pozneje
Medgeneracijske travme so duševne rane, ki se prenašajo z ene generacije na drugo. Pogosto so posledica hudega stresa, nasilja, izgube ali drugih travmatičnih dogodkov, ki vplivajo na družinske dinamike in vedenje. Te travme se prenašajo ne samo skozi genetsko dedovanje, temveč tudi skozi nezavedne čustvene vzorce, vedenje in komunikacijo v družini. Kaj so medgeneracijske travme, kako jih prepoznati, zakaj nastanejo ter kako jih zdraviti?
Čustva in inteligenca
Čustva imamo vsi, vendar je od naše odločitve odvisno, ali jih bomo pokazali. Pomembno je, da čustvena stanja prepoznamo in v odnosih z ljudmi z njimi ustrezno ravnamo.