Ključna beseda / psihično nasilje
Ko besede ranijo: oblika nasilja, ki je pogosto spregledana
Psihično nasilje nad ženskami je pogosto nevidno, a pušča globoke posledice.
Glas žrtev nasilja: zgodbe, ki jih ne smemo preslišati
Marija je več kot polovico svojega življenja preživela v nasilnem zakonu. Kljub fizičnim napadom in grožnjam, ki so jo spremljale večino zakonskega življenja, je s pomočjo pravih ljudi na pravem mestu našla moč, da po šestih desetletjih poišče pomoč. Danes se končno počuti varno.
Maja Plaz: "Nasilje ima veliko obrazov. A vedno obstaja izhod"
"Kljub tragičnim zgodbam obstaja veliko dobrih izhodov iz nasilja. Takrat ženske in otroci zaživijo mirneje, varneje in bolj zadovoljno. Dobijo priložnost, da razvijajo svoje potenciale ter izkušnjo, da obstajajo ljudje, ki jim lahko pomagajo. Najpomembneje pa je, da v sebi odkrijejo vire moči, ki jih imajo ogromno – le spodbuditi jih je treba, da začnejo delovati," poudarja predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz.
Vsi ga obožujejo, ona pa je zaradi njega pristala na psihiatriji
Patrick Dempsey, ikoničen igralec, ki je v filmskih krogih osvojil srca mnogih, nedavno pa je prejel še naziv najbolj seksi moški leta 2023 po izboru revije People, ima v resnici temačno preteklost, o kateri je pred smrtjo govorila njegova bivša žena Rocky Parker.
Ste že kdaj doživele katero od naslednjih oblik nasilja?
Na spletni strani 24ur.com smo pred kratkim objavili anketo z vprašanjem 'Ali ste že kdaj doživeli katero od naslednjih oblik nasilja?', odgovori pa so nas močno presenetili in pretresli. Izvedbe ankete smo se sicer lotili v okviru projekta Varna in Zadovoljna, s pomočjo katerega želimo opolnomočiti ženske in jim dati tisto samozavest, ki si jo tudi zaslužijo!
Petra Strelec: Našla sem svoj mir, in kar je najvažnejše, našla sem sebe
Udarci vedno bolijo, ne samo fizično, ampak tudi psihično. Za seboj puščajo nemalo posledic, tudi tistih, ki niso nujno vidne na zunaj, a lahko močno zaznamujejo naše življenje. To pa ne pomeni, da ne moremo najti svojega notranjega miru in tudi nove priložnosti za boljše ter lepše življenje. O tem smo se pogovarjali tudi s Petro Strelec, ki je bila tudi sama žrtev nasilja, a se ji je uspelo osvoboditi.
Oseba z narcistično motnjo išče svojo žrtev, ne ljubezni
Nekdo, ki je to doživel, bo tudi razumel, kaj pomeni biti žrtev v toksičnem odnosu, pa naj si gre za nasilje, razvrednotenje, žaljenje, manipulacije in tako naprej, to je izkušnja, ki te prav gotovo za vedno spremeni. In spremenila je že marsikoga, ki danes želi pomagati in odpreti oči tistim, ki še ne vidijo ... Nevarnosti. Več o tem pa v nadaljevanju.
Psihoterapevtka razkriva, zakaj se končujejo sodobna razmerja
Bilo je nekoč, ko smo vztrajali, ostajali in se borili do zadnjega, da bi ohranili odnos, od katerega se ni bilo enostavno posloviti, pa naj si bo to zaradi dela, otrok, lastnine ali skupnih financ. Pomembno je bilo zgolj preživetje, borba za obstanek in kruh, medtem ko danes vstopamo v odnose večinoma le zato, da bi se v njih imeli lepo. In tako postaja naš seznam zahtev, ki jih pričakujemo od partnerja, vse daljši in daljši, poln novih želja, ki jih je nemogoče v celoti zadovoljiti in zaradi katerih ne moremo biti srečni, kot si želimo ali mislimo, da moramo biti. Mogoče zato niti ni presenetljivo, da danes pogosto odnehamo že ob prvi oviri, ob kateri se nehamo smejati, saj ne zdržimo z vsemi neprijetnimi čustvi, ki nas lahko takrat preplavljajo. O razlogih, zakaj in kako se danes končujejo sodobna razmerja, smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Brigito Chuuya.
'Spustila sem se v razmerje z moškim, ki me je psihično maltretiral'
Brane, pozdravljen! Stara sem 50 let. Z možem nisva imela intimnega življenja več let, zaradi pijače in prepirov, potem je pa prišla še njegova bolezen. Po toliko letih sem si tako močno zaželela človeka, da bi me objel, da bi me spoštoval, ker tega nisem imela pri možu. Spustila sem se v razmerje z moškim, ki moje prevare ni odobraval in me je psihično maltretiral in se pri seksu izživljal nad mano. Toda vseeno sem vztrajala in bila preveč posesivna, ker je bila moja želja biti z njim prevelika. Počasi mi je dajal več, recimo nedelje skupaj, potem, da sva kam šla, nikoli pa ni dovolil, da pridem k njemu domov. To me je tako jezilo, da je tako počel z mano, da sem mu vedno vse povedala, kaj si mislim po sms-ih in sem ga seveda jezila s tem. Najino poznanstvo je trajalo 12 let, vmes se nisva dobivala, a vedno znova sem se vračala k njemu. Vsak dan sem mislila na njega, a nikoli se nisem prav izpovedala, kaj mislim in kaj bi rada. V prvih letih, ko sva se spoznala, sem se ločila, moja želja biti z njim, je bila tako močna. On pa je že takoj na začetku omenil, da ima tri hiše, meni sploh ni bilo jasno, kaj s tem misli, saj se mi nikoli ni šlo za premoženje. V bistvu je zelo grdo delal z mano, poniževal me je, pa nikakor nisem hotela zapustiti tega odnosa, oklepala sem se ga. Pred časom pa je spoznal mojo znanko po čudnem naključju in začel hoditi z njo. Brane, od tebe bi rada odgovor, če je to lahko glavni razlog pri moškem za razhod, da sem bila tista, ki je po nekajkratnem poskusu, če grem z njim v posteljo, se naslednjič sama odločila, da bi šla. Zanima me, če je to res, da če prezgodaj začneš, da moraš začeti zgoraj, da taka veza ni možna. Brane, prosim za odgovor.
Loti Palmer: "Rešiti se iz narcisove mreže ni dovolj, treba je izstopiti tudi iz lastne kletke."
Več kot štirideset let je bila v opoju narcisa, kot se imenuje tudi njena knjiga, ki jo je izdala pod psevdonimom Loti Palmer. Zdaj se ne skriva več, njeno ime je Aleksandra Kocmut in o svoji izkušnji govori na glas, zase in za vse, ki so se znašli v odnosu z osebo, ki ima narcistično osebnostno motnjo (NOM).
Kako konflikti vplivajo na naše odnose?
Partnerja lahko ljubimo in on ljubi nas, kar pa še ne pomeni, da ne more priti do konfliktov, v katerih smo lahko na nasprotnih straneh. A konflikti niso nekaj, česar bi se morali bati, saj so sestavni del vsakega odnosa. Pomembneje je, ali jih znamo reševati. Nerešene zamere namreč neredko pripeljejo do prepada med dvema, ki sta se nekoč imela rada. O konfliktih v odnosu smo se pogovarjali tudi s kliničnim psihologom, kognitivno-vedenjskim terapevtom in transakcijskim analitikom Jakobom Tamšetom.
Kako v odnosu prepoznamo narcisa?
Ljubezen do narcisa je polna trpljenja in bolečine, a vseeno so uspešni na svojih osvajalskih pohodih, saj običajno iščejo svojo drugo polovico, ki je njihov idealni drugi pol. Narcis potrebuje pozornost, od nas jo dobi, želi nadzor in se podredimo, ne prenese kritike, zato molčimo … Odnos je sklenjen in s tem potrdimo njihovo vsemogočnost, s katero skrivajo svojo ranljivost. O tem pripoveduje tudi Aleksandra Kocmut, avtorica knjige V opoju narcisa, ki je bila v odnosih z narcisi več kot štirideset let, in prav gotovo ni edina, ki jih zelo dobro pozna. Zgodba z njimi se vedno čudovito začne, a prej ali slej klavrno konča, in takrat se vprašamo: »Kdo je tukaj nor?« Ker je to patologija.
Klofutanje, brcanje, žganje kože. Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Sloveniji
Klofutanje, brcanje, žganje kože. Udarci, metanje predmetov. Zvijanje rok, polivanje s tekočino, prisilno striženje las. Zaklepanje v stanovanje ali v sobo. Odrekanje hrane ali siljenje z njo. Nevarna vožnja z avtom, ko skuša nasilnež prestrašiti žrtev. Napadi z orožjem ... Nasilje, ki ga doživljajo ženske. Tudi v Sloveniji.
Veronika Podgoršek: 'V mnogih primerih je prav oditi veliko težje in začeti znova. A vedno je pot naprej'
Psihično in fizično nasilje sta izredno travmatična in lahko vodita do zmedenosti, dvomov in vse do tega, da krivimo same sebe. Nasilni partnerji pogosto nadlegujejo in obtožujejo žrtve, in če se iz te situacije ne umaknemo takoj, nam lahko zavestno ali pa nezavestno ostanejo občutki obupa in krivde. Kljub desetletjem ozaveščanja je zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami slabo, napačne predstave so še vedno globoko zakoreninjene. Družba še vedno porazdeli odgovornost za nasilje med storilca in žrtev. Veliko otrok in mladih meni, da fant, ki udari dekle, tako samo izkazuje, da mu je všeč. Veliko ljudi ocenjuje, da je ženska sama kriva, če doživi posilstvo in da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu samo izmišljotina žensk brez smisla za humor. Za to, da boste zapustile partnerja, boste potrebovale veliko poguma, toda s svojim dejanjem boste odprle novo poglavje v svojem življenju, ki bo vam in vašim otrokom omogočil lepše življenje in svetlejšo prihodnost.
Ganljiva življenjska zgodba tekmovalke Ljubezni na vasi
V teh dneh v hrvaškem resničnostnem šovu spremljamo romantični zmenek in preskakovanje prvih iskric med Hakijo Špagom in Marijano Črlenec, a tokrat bodo na njena lica privrele tudi solze. Ko bosta govorila o družini, jo bo to vrnilo v otroštvo, ki pa ni bilo najlepše. Sprva jo je namreč zlorabljal oče, nato pa še partner.
Bralka iskreno: 'Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje ...'
Dragi Brane, oglaša se še ena, ki potrebuje nasvet oz. mnenje. Namreč, zelo rada prebiram tvoje super in modre odgovore. Da najprej opišem situacijo. Moje otroštvo ni bilo postlano z rožicami, bilo je veliko nasilja (psihičnega in fizičnega) in alkohola, v nekem trenutku so me starši tudi zavrgli (in nato vzeli nazaj). Kljub razmeram sem s super ocenami končala srednjo šolo, se osamosvojila pri 19ih, končala fakulteto ob delu, nato pa s trdim delom zgradila zavidljivo kariero. Nato sem med korono spoznala čudovitega moškega. Do zdaj sem imela nekaj krajših vez, v katerih me, roko na srce, ni imel nihče zares rad. Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje (dokler mi ni "potegnilo" in sem jih zapustila). No, tale zadnji je povsem drugačen: pozoren, ljubeč, skrben, inteligenten in delaven, tudi seks je čudovit. Problem pa je - v meni, natančneje v moji glavi. Boš rekel, težave v paradižu? Na kratko, skrbi me vse. Če seksava "samo" 1x na teden (kar mi je sicer dovolj), me že skrbi, da mu "mogoče ni tako zelo do mene". Ker je on zelo simpatičen, zgovoren in postaven, me seveda skrbi, da ga dekleta obletavajo (kar je verjetno objektivno res) in da me bo zapustil (kar verjetno objektivno ni res). Kar me še posebej spravlja v grozo je to, da sem par tednov nazaj izgubila službo (jap, korona), on pa je želel, da se preselim k njemu. Kar sem tudi se - trenutno on plačuje vse stroške in je izjemno skrben. Jaz pa se sekiram, ker ne prispevam v skupen proračun - dokler ne dobim službe, takrat pa mu želim povrniti vse stroške, ki jih je imel z mano (čeprav on ni za to in pravi naj me ne skrbi). In si lahko predstavljaš, da je ta moj "seznam za sekiranje" z večinoma namišljenimi razlogi, zelo dolg. Besno pošiljam prošnje in iščem delo. Sem sredi 30ih, on ravno tako, in če sem poštena, je ta zveza zaenkrat idealna. Skupaj sva par mesecev. Ne želim ga obremenjevati z vsem tem (on sicer ve, kakšno otroštvo sem imela), še najmanj zganjati histerijo, ljubosumje ali brskati po njegovih stvareh. Ljubim ga do neba in nazaj, pa tudi oba se zelo trudiva en za drugega na vseh področjih. Kako naj se znebim sekiranja? Se imam na sumu, da trpim za "sindromom zapuščenosti" zaradi težav v primarni družini, zaradi katerih s svojimi starši skoraj ne govorim več. Sem dokaj prepričana, da me ima moj čudoviti moški zares rad (BTW, tudi kuha čudovito!), hkrati pa me je strah, da bom vse zaje*ala ali ga po nesreči prizadela. Skoraj vsak dan mi pove, da me ljubi, mene pa potiho razjedata strah in dvom. Kaj mi lahko svetuješ? Zaskrbljen pozdrav, Muca
Zakaj ostajamo v nasilnem odnosu?
Nežni objemi in veselje, a kmalu so padle težke besede, udarci, brez slišanega krika na pomoč. V Sloveniji naj bi okoli 20 % žensk prav zdaj, v tem trenutku, doživljalo eno od oblik nasilja, medtem ko so neuradne številke po vsej verjetnosti še višje. Med žrtvami je več žensk, a niso edine, saj je žrtev nasilja lahko vsak. Mogoče je to ženska, ki je šla mimo vas v trgovini, sosed, ki gleda v tla, fantek, ki se na igrišču edini ne igra ... Žrtve pogosto molčijo in ne spregovorijo o tem, kaj se v resnici dogaja doma za zaprtimi vrati. In dogaja se lahko veliko, tudi v njih samih, od občutkov manjvrednosti, strahu, sramu do nemoči in vdanosti v usodo. O nasilju v odnosih, o ljubezni, ki boli, smo se pogovarjali tudi s svetovalko Tjašo Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Brigita Chuuya: 'Vedno več parov se zavestno odloči, da bodo gradili na odnosu in komunikaciji.'
"Spremeniti drugega je ena izmed glavnih misij, ki si jih ženske zadajo v odnosih. Začne se pri spremembi stila oblačenja, frizure, govorjenja. Nadaljuje pa se z željo po spreminjanju osebnosti. Pri spremembi oblačil in frizure moški pogosto poslušajo, zatakne pa se pri večjih posegih v posameznika. Pri tem se marsikatera ženska ujame v past," pravi Brigita Chuuya, ki kot doktorska kandidatka svoje znanje nadgrajuje na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije, nasvete s področja odnosov, osebne rasti in duševnega zdravja pa deli tudi na družbenem omrežju Instagram in njen profil smo uvrstili v marčevski izbor za naj influencerja.
Opozorilni znaki, da ste žrtev psihičnega nasilja
V Sloveniji naj bi nasilje v vsakem trenutku doživljalo kar 20 odstotkov žensk. Za psihičnim nasiljem naj bi trpela vsaka druga ženska, za fizičnim vsaka četrta, na splošno pa nasilje predstavlja enega največjih zdravstvenih problemov.
Obupana bralka: 'Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab.'
Pozdravljeni, z možem sva skupaj od poletja 2008. Po enem letu se nama je rodil že prvi sin in nato v dveh letih in pol še dva. Ko sem ga spoznala, sem si rekla, on me ima pa resnično rad. Nikoli ne bo imel druge. Ko je bil najmlajši sin star deset mesecev, mi je neka višja sila v roke porinila njegov telefon. Prebrala sem nekaj, česar si nobena ne želi. V stiku je bil z žensko, zaradi katere je pred leti delal samomor in bil tudi hospitaliziran. Živeli smo v hiši njegovih staršev. Tam sva si uredila stanovanje. Takrat sem z otroki odšla v še nedokončano hišo, ki sva jo gradila. Seveda je prišel za nami. Živeli smo naprej, kot da se ni nič zgodilo ali dogajalo, vse do danes. Vendar sem se v vsem tem času začela prebujati in zbujati. Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab. Vedno ima prav, drugih mnenj ni. Jaz sem že pet let doma, brez službe in dohodkov, ker je bilo po njegovem tako bolje ... Trenutno sva v ločitvenem postopku. Iz hiše se noče izseliti, čeprav ni imel tu nikoli stalnega prebivališča. V službi ima naziv direktorja, podpisuje se z izobrazbo univerzitetni diplomirani ekonomist, vendar ima opravljeno organizacijo v Kranju, vsi ljudje ga imajo radi ... Starejši sin od njega sliši le to, da mu trebuh raste, srednji je športno nadarjen, se ga boji. Začel se je zapirati v sobo in cele dneve igra igrice. Mlajši sin mu nagaja in ga tepe. Mož tudi v koronskih časih hodi domov pozno, pijan, agresiven, je povsem brez empatije. Izgovarja se na službo. Le kaj bi še radi, saj imamo vse! Od njega sem si vzela le toliko, da imam tri psihično in fizično uničene sinove. Spolnih odnosov ali ljubljenja ni bilo nikoli. Vendar je bil idealen mož. Jaz se postavljam na noge, imam pomoč. Vendar s tem samo poslabšujem odnos v družini. Iščem tudi službo. Z otroki se veliko pogovarjam in ukvarjam, vendar so do mene tudi nespoštljivi. Imam že mnoge čine ... Zavedajo se, da ne ukrenem tistega, kar bi morala, tistega, kar je moje poslanstvo, in sicer, da jih kot mamica zaščitim. Ne najdem izhoda, nimam moči. Pa tako enostavno se sliši! To nisem jaz. Sploh se ne prepoznam. Mogoče je bila to le izpoved. Vesela pa bom vašega odgovora, da dobim še dodatno moč, ki jo potrebujem za pobeg iz razmerja. Iz srca hvala! M.
'Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi'
Dragi, Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Moje življenje je trenutno grozno in ne vem, kako naprej. Sem v dolgoletni zvezi, ki mi uničuje psihično stanje. Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi. Pri njem je tudi problem, ker preveč posega v alkohol, in to vsakodnevno. V bistvu do njega sploh nimam čustev, ampak se ga bojim zapustiti. Kako naj premagam strah? Drugo, kar pa me mori, je to, da imam sodelavca (je v zvezi in ima otroka), v katerega sem zaljubljena. Odkar sva na istem oddelku, sva bila v dobrem odnosu. Nekega dne mi je začel prijateljsko pisati in odpisala sem nazaj. Od tistega dne naprej sva bila vsak dan v stiku preko sporočil in vse bolj sem si želela, da bi bilo med nama kaj več. Nekega dne pa me kar na lepem objame in zame je bil to nor občutek. Potem sva se vsak dan malo 'potiškala' in čez par dni sem mu dala prvi poljub, ki mi ga je vrnil. Nekaj časa sva se dobivala na skrivaj, kjer sva se samo stiskala in izmenjavala poljube (do seksa ni nikoli prišlo). Z njim sem se počutila varno, pomembno, ljubljeno ... Vse to, kar pri zdajšnjem partnerju ne čutim. In kot je vsake lepe pravljice konec, je bilo tudi moje. Z menoj je prekinil stike, ker naj ne bi želel prizadeti svojega otroka. Okej, razumem in ravno to sem mu jaz večkrat rekla, ampak je vztrajal, da želi biti z menoj, in to je govoril toliko časa, da sem se zelo navezala nanj. Sedaj pa ne morem pozabiti nanj in mi je zelo težko hoditi v službo, ker ga tam srečujem. Sprašujem se, zakaj mi je obljubljal in govoril, da bi bil rad z menoj, potem me je pa pustil? Najbolj pa me boli to, da sem zaradi tega izgubila dobrega prijatelja. Sprašujem se, če sem res tako slaba oseba, da si ne zaslužim sreče. Vse to mi je udarilo na psiho in trenutno ne vem, kako naprej. Lp
Lucija Ćirović: Vse to me v resnici zabava. Na prav poseben (mazohističen?) način uživam v fitnesu
Ponedeljek je. Ali pa sreda. Amm, ali četrtek ... Ker sem ob (skoraj) isti uri, na (skoraj) istem mestu, (skoraj popolnoma) utrujena, točno vem, da je ponedeljek ali sreda ali četrtek. To so dnevi, ko se nategujem v fitnesu. No, jaz nategujem naprave in pripomočke, čeprav včasih bolj oni nategujejo mene. Moj odnos s fitnesom je od nekdaj kot dogovorjen zakon: na začetku se nisva ne poznala, ne marala, potem sva se pod prisilo vse več srečevala, pristala skupaj in sva se nekako navadila en na drugega. Zdaj sva že toliko časa skupaj, da je vse skupaj postalo čisto domačno in naju dejstvo, da en drugemu smrdiva, ne moti več.
Nadzor, manipulacija, teror. Si res to zaslužim?
Psihično nasilje v partnerskem odnosu je v današnjem času ena od najpogostejših oblik nasilja, pa vendarle je problematika pogostokrat spregledana, opravičena ali zanikana. Želja po ohranitvi odnosa, zatiskanje oči in zatajevanje svojih potreb so velikokrat močnejši od tega, da bi se psihičnemu nasilju odločno uprli in odnos zaključili.
5 razlogov, zakaj ženske ostajajo v nasilnih razmerjih
Vsi smo že slišali za takšno ali drugačno zgodbo o nasilju v družini, predvsem psihično nasilje (v obliki zmerjanja, čustvenega izsiljevanja in groženj). Zakaj ženske pravzaprav ostajajo v tovrstnih razmerjih? Zakaj preprosto ne odidejo in zapustijo svojega partnerja, zakaj ga branijo in zagovarjajo ter se vračajo v sebi škodljivo okolje? Psihično in fizično nasilje sta prisotna tudi v slovenskih družinah in o tem se je treba pogovarjati ter žrtvam po svojih močeh tudi pomagati.
V službi vas trpinčijo – kaj storiti?
Grožnje, kritiziranje, norčevanje, obrekovanje, podcenjevanje, fizični in spolni napadi. Posledice dolgotrajne izpostavljenosti šikaniranju so lahko grozljive. Kaj lahko storite, da se mu izognete, in kaj lahko storijo žrtve?
Kako pustiti za sabo nasilno razmerje?!
Živjo, Brane! Po štirih letih sem končno pustila fanta, ki je bil vedno neiskren do mene, pretirano se je družil s prijatelji in bil velikokrat celo nasilen. Problem pa je, da ga ne morem pozabiti. Poskušam se zamotiti, se več posvečati sebi, pa mi ne uspeva. Kaj naj naredim, da ga pozabim in si povrnem samozavest ter si dopovem, da lahko dobim boljšega. Hvala ti že vnaprej in mimogrede, tvoja rubrika je res zakon! Anna
Delovna akcija: Po letih trpljenja in življenja v strahu so Simonki končno pritekle solze sreče
Zdaj smo že vajeni, da so sobote zvečer rezervirane za podvige Ane Praznik, ki z mojstri Delovne akcije potuje po Sloveniji in lepša prihodnost tistih, ki jim življenje ni bilo naklonjeno. Po Gorenjski, kjer se je Ana mudila minuli teden, je karavana pripotovala v Kanal ob Soči, kjer so bili priča zgodbi o pravi kolegialnosti in požrtvovalnosti.
'Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje ... Kaj je vzrok?'
Zanima me glede odnosa s sestro, in sicer zakaj se nikakor ne moreva razumeti. Med nama vlada tekmovanje, zavist, ljubosumje in da se samo ena lahko pohvali s čim, če se druga, je že narobe. Kaj mislite je vzrok? Ali je v najinih starših, ki so delali razlike ali gre res za bolezen v družini? Ljubosumje in zavist sta bila namreč vedno pristona. Zakaj se dve sestri ne moreta razumeti in sta prej tekmici kot prijateljici? Je potem bolje, da nimava stikov, če se nič ne spremeni? Če je nekdo trmast in se noče spremeniti, potem ne moreš rešiti težav. In če kaj takega rečeš, si že pameten. Je pa to že v rodu, da se ženske niso razumele med sabo in da so bile vedno one vsega krive in so se jih sramovali. Starši jim niso privoščili lepega življenja, sedaj pa njihovo breme nosimo otroci. Upam, da sem dovolj podrobno opisala problem. Hvala za odgovor.
Tim Udovič: ’Treba se je postaviti zase!’
Tim Udovič je tisti vedno nasmejani mladenič, ki je na avdicijski oder šova Slovenija ima talent samozavestno prikorakal – s palico. Fant, ki Sloveniji ne želi zgolj predstaviti twirlinga, temveč se bori tudi za enakopravnost in da bi vsak lahko počel tisto, kar želi, je v minuli polfinalni oddaji s točko The Greatest Show navdušil Slovenijo, saj ga je prav glas občinstva poslal v finale.
Ko žrtev nasilja postanejo starši ...
Otroci naj bi bili produkt okolja, v katerem odraščajo. Če odraščajo v okolju, kjer jim starši ne nudijo dovolj ljubezni, pozornosti in materialnih dobrin ali so do njih celo nasilni ali še huje, jih zlorabljajo, običajno tudi sami v odraslosti sledijo naučenim vzorcem, ali pa se na vso moč trudijo te slabe vzorce prekiniti. Kaj pa otroci, za katere je videti, da so jezni na ves svet, svoje starše tepejo in jih psihično zlorabljajo, čeprav odraščajo v ljubečem okolju in jim materialno ne manjka nič?