V Avstraliji zaradi podnebja veliko ljudi zboli za kožnim rakom. Kar pri polovici ljudi, ki zaradi sprememb na koži obiščejo zdravnika, se izkaže, da gre za raka. Tako v Avstraliji vsako leto opravijo veliko operacij, zdravniki v Queenslandu pa so se lotili zanimive raziskave. Želeli so ugotoviti, kako vpliva na morebitno okužbo rane po operaciji obliž. V študijo so vključili 850 bolnikov.

Vsem so rano oskrbeli kot običajno, nato so polovici naročili, naj pazijo, da bo rana prekrita in suha 48 ur. Drugi polovici so naročili, da 12 ur po operaciji snamejo obliž, posebne pozornosti pa niso posvečali tudi temu, ali se rana zmoči.

Po mesecu dni od operacije je bilo število ljudi, ki se jim je rana okužila v obeh skupinah skoraj enako, 8,9 odstotkov in 8,4 odstotka.

Vzrok je vročina?

Vodja avstralske raziskave Clare Heal pravi, da so v Avstraliji poletne temperature visoke. »Večina ljudi se zato oprha najmanj dvakrat dnevno in ob tem si težko ne zmočijo rane.«

Healova verjame, da bi bili lahko izsledki raziskave pomembni tudi za celjenje običajnih ran, ne le tistih, ki so posledica kirurškega posega. »Obliži so dobri za zaustavitev krvavitve in vpijanja krvi, vendar pa nismo prepričani, ali res lahko delujejo kot zaščita pred okužbami dlje kot nekaj ur.« V drugačnem podnebju bi rezultati raziskave lahko bili povsem drugačni, dodaja Healova. V Skandinaviji bi lahko ugotovili, da je obliž celo bolj koristen kot sveži zrak.