Nesrečno ljubezensko življenje in tudi tragičen konec avstrijske cesarice Sissi sta bila navdih mnogim, zato ne preseneča, da so o njej posneli številne filme, napisali različne knjige, sedaj pa so jo oživeli ustvarjalci nove serije 'Empress'. Mnogi ji pravijo princesa Diana 19. stoletja, a za razliko od princese Diane, ki je bolehala za bulimijo, je imela cesarica Sissi strogo predpisano dieto, zgodovinarji pa so ji kasneje diagnosticirali anoreksijo. Jedla je le nekaj živil, in sicer pomaranče, zelenjavno juho in mleko. A kljub svoji obsesiji z videzom je imela Sissi dobro srce in je vedno želela pomagati drugim. Še ena značilnost, ki smo jo kasneje v zgodovini videli pri valižanski princesi. Nesebično je pomagala ranjencem v avstrijsko-pruski vojni leta 1866, dosegla, da je njen mož pomilostil italijanske upornike, in pomagala dvoru pri umirjanju madžarskih napetosti. Številne dvorne tradicije je imela za nesmiselne, svoje frustracije pa je najpogosteje izražala v poeziji, ki jo je imela zelo rada.

Elisabeth Amalie Eugenie se je rodila na božični večer leta 1837. Odraščala je med Münchnom in gradom Possenhofen ob jezeru Starnberg na Bavarskem. Vojvodinja iz stranske veje kraljeve hiše Wittelsbach je uživala v brezskrbnem otroštvu, daleč od omejitev dvornega življenja. Uživala je v neformalni vzgoji, kjer sta jo mati in oče vzgajala, da je raziskovala podeželje in uživala v ustvarjalnem razmišljanju. Mlada Sissi se je pri 16 letih poročila s cesarjem Francom Jožefom I., zakon pa jo je pahnil v formalno habsburško dvorno življenje, na kar ni bila pripravljena. Sissi, ki je bila ekscentrična in izobražena v vrednotah ustvarjalnosti in pustolovščin, ni bila kos dolgočasnosti kraljevega življenja, in v kljubovalnem dejanju je med poroko začela kaditi, jahati in telovaditi, zaradi česar je postala žrtev ogovarjanj. 

Trpela je za motnjo hranjenja in hudo depresijo, ker je bila tako nesrečna v palači 

Poleg tega, da je redno telovadila, se je posluževala tudi številnih lepotnih ritualov, od katerih je eden vključeval triurno nego las. Mnogi so ji rekli 'lepotna kraljica' in v poskusu, da bi ohranila svojo mladostno kožo, je pripravljala svoje lepotilne mešanice in kreme. Njen osebni najljubši je bil imenovan "Crème Céleste" in je sestavljen iz belega voska, mandljevega olja in rožne vode; zvarek, za katerega je bila očitno prepričana, da lahko za vedno ohrani njeno naravno lepoto. Še ena stvar, brez katere ni mogla, so bile posebej zanjo pripravljene nočne obrazne maske iz jagod, kadar jih ni bilo, pa je imela čez noč na obrazu surovo teletino.

Pritisk, da bi ohranila svoj lep videz, pa je terjal davek na mladi cesarici, ki so jo na dvoru opisovali kot "graciozno, a preveč vitko" in "izjemno nesrečno". Ko je bila stara 32 let, je začela zavračati portrete in fotografije, da bi ohranila svojo mladostno podobo, kar pa je samo povečalo njeno mističnost.

Pozornosti pa ni namenjala le negi kože in ohranjanju vitke postave, ampak tudi lasem, s katerimi naj bi bila rahlo obsedena. Svojih kostanjevo rjavih las menda ni nikoli strigla, in ko je bila starejša so ji segali do tal. Preprosto česanje je vsako jutro trajalo več ur; pranje las pa je bila še večja operacija, ki je vsake tri tedne trajala ves dan. Da bi bil lasje lažje obvladljivi, je Sisi nosila izjemno dovršeno speto pričesko, ki jo je ustvarila njena osebna frizerka Fanny Feifalik, ki jo je zaposlila pri Burgtheatru. Nikoli daleč od cesarice je ta postala ena njenih najbližjih zaupnic; zaradi njene mimobežne podobnosti s cesarico pa so jo občasno uporabljali celo kot njeno telesno dvojnico.

Življenjsko zgodbo legendarne cesarice Sisi si lahko ogledate tudi na VOYO v istoimenski biografski seriji, tam pa vas čakajo tudi drugi dokumentarni filmi in serije, ki jih nikakor ne smete zamuditi!

Modna ikona svojega časa

V svojem času je bila poznana kot modna ikona in trendseterka. Visoka je bila 172 cm in zelo vitka, zato je Sissi veljala za eno najlepših žensk svojega časa in njen osebni stil so pogosto posnemali tako znotraj kot zunaj imperija. Predvsem je bila znana po svojem obsegu pasu, ki je obsegal 40–50 cm. Njegovo vitkost je dosegla s stezniki in prakso tesnega zavezovanja. Da bi še dodatno poudarila svojo postavo, pa je bila Sissi med prvimi ženskami, ki so opustile obročasta krila in spodnje suknje ter raje nosile preprostejšo, vitkejšo silhueto. 

Zaroka po petih dneh

Ko je leta 1853 z družino obiskala Bad Ischlu, je tam spoznala Franca Jožefa, ki naj bi se poročil z njeno starejšo sestro Heleno, a ga je 15-letna Sissi tako očarala, da je izbral njo. Po petih dneh jo je zaprosil za roko, naslednje leto pa sta se poročila v avguštinski cerkvi na Dunaju in postala je avstrijska cesarica. Poročno slavje je na dunajske ulice privabilo na tisoče ljudi, ki so želeli videti 16-letno Elisabeth, ko se je peljala v svoj novi dom v prostorni cesarski palači Hofburg. Nihče pa ni vedel, da je v kočiji sedelo objokano dekle, prestrašeno, kaj jo čaka. Ko se je poročila s Francom Jožefom, je namreč izgubila svobodo, ki ji je toliko pomenila. Eno leto po poroki, ko je bila Sissi stara 17 let, je rodila hčerko Sofijo, leto dni kasneje pa je na svet prijokala Gisele. Leta 1858 pa se je rodil dolgo pričakovani prestolonaslednik, nadvojvoda Rudolf.

Na prvi pogled pravljično življenje pa je bilo v resnici zelo neprizanesljivo. Začelo se je s smrtjo njene hčerke Sofie, ki je umrla pri komaj treh letih, kar je Sissi pahnilo v hudo depresijo. V pomoč ji ni bila niti tašča, ki ji je ves čas govorila, da ji je otrok umrl, ker je slaba mati. Kot da to ni bilo dovolj, je izvedela, da ji je mož že nekaj časa nezvest, nato pa so ji odkrili tuberkulozo, zaradi katere je odpotovala na zdravljenje na portugalsko Madeiro, kjer je uspešno okrevala. Potovanje na Medeiro pa je bilo začetek številnih potovanj po Evropi, s katerimi je poskušala ubežati svojemu nesrečnemu življenju. Uteho je našla tudi v lepotnih posegih, ki so postali njena obsesija. 

Ujeta v zlati kletki

Njen odnos z možem je s časom postal nekoliko boljši in Sissi je leta 1867 rodila hčerko Marijo Valerijo. In šele njej je bila lahko mama v pravem pomenu besede, saj tašče ni bilo zraven. A s svojo pretirano skrbnostjo in ljubeznijo je pravzaprav dušila otroka. Sissi je srečo končno našla na Madžarskem, kjer je pogosto obiskovala bolnice, se pogovarjala z bolniki in jih tolažila. Mnogi so jo imeli zaradi tega za angela. Navduševala jo je tudi psihologija, zato je nekaj časa celo razmišljala, da bi odprla psihiatrično bolnišnico, a se je na koncu izkazalo, da je ona tista, ki potrebuje psihiatrično pomoč. Nekega dne jo je Marija Valerija našla v kopalni kadi, ko se je Sissi histerično smejala, možu pa naj bi pogosto rekla, da bi z veseljem naredila samomor. Da bi pozdravila svoje duševne tegobe, je Sisi pomoč iskala pri medijih in jasnovidcih. In potem se je zgodil trenutek, ki je za vedno spremenil vse – leta 1989 je njen edini sin v lovski koči Mayerling ubil svojo 17-letno ljubico Mary Vetser in nato naredil samomor. Okoliščine njune tragične smrti nikoli niso bile pojasnjene, čeprav sta za seboj pustila poslovilno pismo.

Sissi je zapadla v globoko žalost in se odločila, da se preseli na otok Krf, medtem ko se je njen mož na skrivaj videval z igralko Katarino von Schratt. Obupana se je Sissi podala na potovanje po svetu, pri tem pa ni želela nobene policijske zaščite. Globoko v sebi naj bi namreč hrepenela po smrti. 

Atentat

Med enim njenih obiskov Ženeve so Sissi umorili. Ravno takrat se je namreč v mestu zadrževal italijanski anarhist Luigi Lucheni, ki je sprva želel ubiti princa Henrika Orleanskega, ko je izvedel, da je v mestu Sissi, pa je svoj načrt spremenil. Približal se ji je, ko je hodila po doku, da bi se vkrcala na ladjo, in jo z majhno trikotno pilo zabodel v srce. Cesarica je 10. septembra 1898 umrla zaradi notranje krvavitve. Čeprav je želela biti pokopana na obali Sredozemskega morja, je njen mož njene želje zavrnil in jo namesto tega pokopal v kripti na Dunaju, mestu, ki ga nikoli ni ljubila in nikoli ni razumela.

Življenjsko zgodbo legendarne cesarice Sisi si lahko ogledate tudi na VOYO v istoimenski biografski seriji, tam pa vas čakajo tudi drugi dokumentarni filmi in serije, ki jih nikakor ne smete zamuditi!

Vir: tportal.hr, metropole.at, tatler.com