Po 34 letih odprta časovna kapsula princese Diane

Skoraj 28 let po smrti princese Diane, ki je pri 36 letih umrla v prometni nesreči v Parizu, so v Londonu odprli posebno časovno kapsulo. Kapsulo naj bi sicer odprli šele po stoletjih, a je bilo zaradi novega centra za zdravljenje raka potrebno porušiti stare objekte. Zato so kapsulo predčasno odprli in javnosti pred dnevi razkrili njeno vsebino. Princesa Diana jo je zapečatila leta 1991 v londonski bolnišnici Great Ormond Street Hospital. 

Kapsula, ki je bila zaprta več kot tri desetletja, vsebuje zbirko predmetov, ki so bili priljubljeni v devetdesetih letih. Namen kapsule, ki sta jo zasnovala 11- in 9-letna Britanca, je bil predstaviti vsakdanje življenje v tistem obdobju. Omenjena mlada Britanca sta si to pravico pridobila z natečajem BBC-ja, s katerim sta poudarila popularne elemente svojega časa. 

Poleg predmetov, ki jih predstavljamo spodaj, je kapsula vsebovala tudi dva predmeta, ki ju je izbrala Diana sama – njeno fotografijo in izvod časopisa The Times, ki je poročal o zalivski vojni. 

Med izkopanimi artefakti, ki ponujajo osupljiv vpogled v tehnološko in kulturno krajino tistega obdobja, je bil CD-album Kylie Minogue 'Rhythm of Love' iz leta 1990. Poleg avdiovizualnega predmeta so bili v škatli tudi britanski kovanci, holografska snežinka in semena lokalnega drevja. 

Morda najbolj presenetljiva je bila prisotnost žepnega televizorja Casio in solarnega kalkulatorja – tehnoloških naprav, ki so v tistem času predstavljale velik dosežek.

Pomembno je poudariti tudi razlog, zakaj je bila prav princesa Diana izbrana za zapečatenje te časovne kapsule v londonski bolnišnici. Izbira ni bila naključna, ampak je šlo za poklon njenemu izjemnemu dobrodelnemu delu. V tistem obdobju je bila aktivna v akciji, ki je zbrala več kot 50 milijonov evrov sredstev za bolnišnico. To je bila po bolnišničnih podatkih največja dobrodelna akcija v celotnem Združenem kraljestvu v tistem času. 

Znano je tudi, da je princesa redno obiskovala otroke v bolnišnici. Njeni obiski niso bili le formalni; pogosto je sedela na posteljah malčkov, se z njimi pogovarjala, jih držala za roke in jim nudila tolažbo v času, ko je bilo marsikomu nerodno biti v stiku z resno bolnimi. 

Vir: eonline.com