Lillian May Davies se je rodila 30. avgusta leta 1915 v delavski družini v Veliki Britaniji. Pri 16 letih je iz manjšega mesta odšla v London, kjer se je želela preizkusiti v šovbiznisu. Tam je sprva delala kot model, nato pa je sprejemala tudi manjše filmske vloge.

Leta 1940 se je poročila s škotskim igralcem Ivanom Craigom, kmalu po poroki pa se je Craig pridružil britanski vojski in odšel v Afriko. Med njegovo odsotnostjo je Lillian delala v tovarni, ki je izdelovala radie za kraljevo mornarico, občasno pa tudi v bolnišnici za ranjene vojake.

Švedskega princa Bertila je prvič srečala v Londonu leta 1943, ravno tisti dan pa naj bi slavila tudi svoj 28. rojstni dan. Kljub temu, da je bila Lillian še vedno poročena, se je njuno razmerje začelo hitro razvijati. Ko je njen mož končno prišel domov iz vojne, se je želel poročiti z drugo žensko in leta 1947 sta se sporazumno ločila. Čeprav sta se Lillian in Ivan odločila za sporazumno razvezo, so na njeni poti do prave ljubezni stale še druge ovire. Ne le, da je bila Lillian navadna državljanka in ločenka, Švedska se je v tistem času soočala tudi s pomanjkanjem princev.

Bertilov starejši brat in prestolonaslednik, princ Gustaf Adolf, je umrl v letalski nesreči leta 1947, za seboj pa je pustil zgolj enoletnega sina Karla Gustafa, ki naj bi bil prihodnost švedske monarhije. Njegov drugi brat Sigvard se je odpovedal pravici do prestola v želji, da bi se lahko poročil z navadno prebivalko. 

Princ Bertil naj bi posledično zasedel prestol in vladal Švedski, vse dokler ne bi Karl Gustaf dosegel polnoletnosti in prevzel svojih kraljevih dolžnosti. Da bi se princ Bertil lahko poročil z Lillian, bi se moral odpovedati tej pravici do prestola, to pa bi verjetno povzročilo ustavno krizo.

Svojo ljubezen sta torej lahko uradno uveljavila šele takrat, ko je Karl Gustaf postal kralj in dal dovoljenje za poroko, glede na to, da jima je Bertilov oče, kralj Gustav VI. Adolf, pred smrtjo prepovedal poroko. Lillian in princ Bertil sta se tako poročila šele leta 1976, do takrat pa sta živela mirno življenje, malo na Švedskem in malo v Franciji, obkrožena pa sta bila le z ožjo skupino prijateljev, ki so vedeli za njuno ljubezen.

"Nikoli nisem bila povabljena na njegove uradne dolžnosti, niti nisem uradno obstajala. Morala sem sedeti doma in gledati svojega ljubljenega na televiziji, medtem ko je on hodil na Nobelove zabave in tako naprej," je Lillian zapisala v svoji knjigi, kjer je razkrila podrobnosti o svoji dolgoletni stranski vlogi v kraljevi družini.

Od njunega prvega srečanja do trenutka, ko je tudi uradno postala princesa Lilijana Švedska, vojvodinja Hallandska, in postala dobrodošla članica kraljeve družine na vseh uradnih slovesnostih, je minilo dolgih 33 let.

Kot je princ Bertil nekoč priznal v intervjuju, mu je vedno bilo žal, da sta morala tako dolgo čakati na poroko in ker nista mogla imeti otrok. "To je nekaj, kar je zelo žalostno," je rekel, nato pa se je obrnil k ženi in dodal: "Navsezadnje sva še vedno zelo srečna, kajne?" "Zelo, zelo srečna," je odgovorila Lillian.

Princ Bertil je umrl leta 1997 doma v Stockholmu, princesa Lilijana pa mu je do zadnjega trenutka stala ob strani. Po njegovi smrti je o njunem skupnem življenju napisala knjigo. "Bil je tako čeden, moj princ. Še posebej v uniformi. Tako očarljivo in premišljeno. In tako smešno. Oh, kako sva se skupaj smejala," je zapisala princesa Lilijana v svojih spominih.

Po njegovi smrti je še dolgo opravljala številne ceremonialne dolžnosti, ki so mu bile pri srcu, zlasti tiste, povezane s športom, leta 2008 je padla in si zlomila stegnenico, leto pozneje pa je sledil še en padec. Trpela naj bi tudi za Alzheimerjevo boleznijo, posledično pa se je nehala pojavljati v javnosti. Umrla je leta 2013 v Stockholmu.