"Nekoč je v daljni Avstraliji živelo prelepo dekle, ki je slišalo na ime Mary. Čeprav je izhajalo iz povprečne družine, se je zaljubilo v privlačnega mladega princa Frederika, ki je prihajal iz Danske in se je tistega usodnega dne poslovno mudil v njeni deželi. Naklonjenost je bila obojestranska, a zaradi razdalje in razlik v družbenih slojih je trajalo kar nekaj časa, da sta se zaljubljenca resnično lahko veselila svoje ljubezni."

Tako nekako bi se lahko glasila obnova pravljice, ki bi bila napisana po resnični zgodbi danes 48-letne Avstralke in bodoče danske kraljice Mary Donaldson, ki je prihajala iz Tasmanije in se je pozneje ustalila v Avstraliji. Usodno srečanje s princem je krivo, da je danes prva v vrsti za naziv danske kraljice in pripadnica izjemno priljubljene danske kraljeve družine, ki skrbno ohranja tradicijo in ima bogato ter eminentno zgodovino. Dvomi o tem, da prelepa Avstralka vlogi, ki jo čaka, ne bi bila kos, so se v zadnjih letih povsem razblinili. Princesa Mary, grofica Monpezata, je v tem času namreč dokazala, da se zna še kako dobro prikupiti širni množici, s svojim izjemno spodobnim in tradicionalnim načinom življenja pa je dokazala tudi, da se je brez težav navadila na dansko kulturo, običaje in navade. To glede na njeno ljubezen do izobraževanja ter radovedno naravo sicer ni nič nenavadnega, a da bi resnično razumeli njen življenjski slog, je treba čas zavrteti v leto 1972 ...

Kot otrok je želela postati veterinarka

Mary Elizabeth Donaldson se je rodila 5. februarja leta 1972 v mestu Hobart, prestolnici avstralske zvezne države in otoka Tasmanija, kot najmlajša od štirih otrok Johna Donaldsona in danes žal že pokojne Henriette Horne. Starša sta bila škotskih korenin in tam sta se 31. avgusta leta 1963 tudi poročila. Novembra istega leta sta se nato odločila preseliti na Tasmanijo. Maryjin oče je profesor uporabne matematike, mati pa je delala kot izvršna pomočnica vicekanclerja univerze v Tasmaniji. Kot otrok je Mary želela postati veterinarka, a jo je nato pot vodila v povsem drugačno smer. No, niti v sanjah pa si ni predstavljala, da bo nekoč postala princesa.

Mary je začela šolo obiskovati že leta 1974 v osnovni šoli Clear Lake City v Houstonu v ameriški zvezni državi Texas, kjer je družna živela krajši čas zaradi očetovega dela. Ko so se vrnili na Tasmanijo, je med letoma 1975 in 1977 obiskovala Sandy Bay Infants School ter nato do leta 1982 osnovno šolo Waimea Heights – obe sta se nahajali v Hobartu. Po zaključeni primarni stopnji je začela Mary obiskovati srednjo šolo Taroona, kjer je slovela kot odlična športnica in je šolo zastopala na številnih tekmovanjih v različnih športnih disciplinah (blestela je predvsem v košarki in hokeju), obenem pa je tudi vestno igrala klavir, flavto ter klarinet. Nato se je leta 1989 vpisala na univerzo v Tasmaniji, izobraževanje na njej pa je zaključila leta 1994 z diplomo na oddelku za trgovino in pravo.

V želji po dodatnih znanjih je Mary pridobila certifikat o oglaševanju Avstralske zveze za neposredno trženje, prav tako pa tudi certifikat iz neposrednega trženja. Po končani univerzi se je iz Hobarta preselila v Melbourne, kjer je začela delati v oglaševalski agenciji DDB Needham kot strokovnjakinja za marketing in komunikacije. Pozneje se je zaposlila v podjetju MOJO Partners, ki ima prav tako sedež v Melbournu.

Ni vedela, da flirta s princem

Novembra leta 1997 ji je umrla mati in šest mesecev zatem je Mary pustila službo ter se odločila naslednjih nekaj let potovati po Ameriki ter Evropi, s posebnim poudarkom na Škotski, domovini njenih staršev. V času potovanja je tri mesece preživela v Edinburghu, kjer je bila zaposlena kot vodja računovodstva v družbi Rapp Collins Worldwide. Po končani turneji se je v začetku leta 1999 vrnila v Avstralijo ter se zaposlila v mednarodni oglaševalski agenciji v Sydneyju. Junija prihodnje leto se je preselila v manjšo avstralsko agencijo in se zaposlila kot finančna direktorica, že nekaj mesecev zatem pa je znova menjala delovno mesto ter postala direktorica prodaje nepremičninske družbe Belle Property, ki se je ukvarjalo s prodajo luksuznih nepremičnin.

Prav v Sydneyju je v času poletnih olimpijskih iger leta 2000 spoznala osebo, ki je za vedno spremenila njeno življenje. Danski prestolonaslednik princ Frederik se je tam mudil kot član danske delegacije in v noči na 16. september leta 2000 se je odločil skupaj s prijatelji ter bratom, princem Joachimom, grškim in danskim princem Nikolausom, norveško princeso Märtho Louise in sedaj že španskim kraljem Felipejem VI. noč preživeti v tradicionalnem sydneyjskem pubu Slip Inn. Tam je bila tudi Mary, ki se je s Frederikom kmalu po prihodu zapletla v dolg pogovor. Niti sanjalo se ji ni, da gre v resnici za evropskega prestolonaslednika, saj se ji je mladenič predstavil preprosto kot Fred in niti malo ni dajal kraljevega vtisa. Šele pol ure zatem, ko so med njima preskočile prve iskrice naklonjenosti in sta bila že obe dodobra 'okajena' od hlapov zatreskanosti, so ji prijatelji razkrili, s kom se v resnici druži. Kot je povedala v poznejših intervjujih, jo je ob tem nekoliko stisnilo pri srcu, a je simpatičnemu princu ob koncu večera vseeno dala svojo telefonsko številko.

Frederik ni dolgo odlašal in je svojo simpatijo že dan po skupni noči v pubu poklical ter jo povabil na še en zmenek. To je bil začetek precej mučne zveze na daljavo, ki sta jo zaljubljenca precej dolgo uspešno skrivala; šele 15. novembra leta 2001 je danska revija Billed Bladet namreč Mary tudi uradno predstavila kot prinčevo dekle. Frederik je v tistem času večkrat obiskal Avstralijo, da bi bil s svojo novo ljubeznijo. Ob strani ji je stal tudi, ko se je njen oče leta 2001 odločil znova poročiti z britansko pisateljico Susan Horwood. Po tem sicer veselem dogodku je Mary začutila, da je napočil čas sprememb, zato se je leta 2002 odločila, da se bo preselila v Evropo. Najprej se je ustalila v francoskem Parizu, kjer je poučevala angleščino na angleški poslovni šoli. Pozneje istega leta se je preselila v København in se zaposlila v pisarni podjetja Microsoft.

Iz pustolovskega v tradicionalno družinsko življenje

24. septembra leta 2003 so z danskega dvora sporočili, da sta se prestolonaslednik, princ Frederik ter Mary Donaldson zaročila. Ob tem je dansko sodišče sporočilo, da kraljica Margrethe II. namerava dati uradno soglasje za zvezo svojega sina na naslednji seji državnega sveta. Pred poroko se je Mary morala začeti učiti danskega jezika in se iz prezberijanke spreobrniti v dansko luteransko veroizpoved. Danski parlament je sprejel tudi poseben Maryjin zakon, s katerim so simpatični Avstralki lahko dodelili dansko državljanstvo – pred tem je imela avstralski ter britanski potni list. Ob zaroki, ki je uradno sicer potekala 8. oktobra 2003, za zaljubljenca pa nekaj dni prej na počitnicah v Italiji, je princ svoji izvoljenki podaril zaročni prstan s smaragdnim lično izrezanim diamantom in dvema valovoma rubinov, ki spominjata na barve danske zastave.

Mary in Frederik sta se poročila 14. maja leta 2004; najprej na svečani slovesnosti v katedrali glavnega mesta København, nato pa še v palači Fredensborg. Mary je bila ob tej priložnosti oblečena v satenasto poročno kreacijo danskega modnega oblikovalca Uffeja Franka, organizirala pa je tudi manjšo zabavo za nevesto, na katero je povabila svoji dve sestri ter prijateljico, radijsko napovedovalko na neki lokalni avstralski radijski postaji, Amber Pretty. Po končani slovesnosti naj bi se mladoporočenca odpravila na poročno potovanje po Afriki, nato pa sta se ustalila v palači Frederika VII., eni izmed štirih palač, ki sestavljajo veliki dvorni kompleks Amalienborg. Poleg tega sta v trajno last dobila še Chancellery House, hišo v parku palače Fredensborg, ki jo uporabljata kot poletno rezidenco.

Mnogi jo primerjajo s princeso Diano

V naslednjih letih sta se razveselila štirih otrok: 15. oktobra leta 2005 se jima je rodil sin, princ Christian Valdemar Henri John, 21. aprila dve leti pozneje je na svet prijokala princesa Isabella Henrietta Ingrid Margrethe, 8. januarja leta 2011 pa še dvojčka: princ Vincent Frederik Minik Alexander ter princesa Josephine Sophia Ivalo Mathilda. V času, odkar je postala danska princesa, se je Mary udeležila številnih uradnih mednarodnih poti, ob obletnici rojstva postala avstralska ambasadorka Hansa Christiana Andersena ter celo obiskala danske vojake na misiji v Afganistanu. Številni jo primerjajo z javno podobo princese Diane, saj se tudi Mary močno zavzema za depriviligirane skupine in zaščito otrok ter mladine, veliko pozornost pa posveča preventivnim zdravstvenim ukrepom.

Danska revija Alt for Damerne je dansko prestolonaslednico izglasovala za žensko leta 2008 in ji ob tem podelila ček, ki pa ga je Mary namenila v dobrodelne namene. Priznala je, da je bil izmed vseh izzivov v času, ko se je prilagajala na življenje na Danskem, najbolj kompleksen učenje ter piljenje danskega jezika, v katerem po lastnih besedah še danes ni povsem domača. Leta 2007 je dobila lastno dobrodelno organizacijo, imenovano Mary Foundation, poleg tega pa je podpornica številnih dobrodelnih organizacij na najrazličnejših področjih: od kulture, humanitarne pomoči, enakovrednosti, raziskav, znanosti, športa in mode. Mary je namreč velika modna navdušenka in je bila zato pri reviji Vanity Fair že večkrat izglasovana na lestvico najbolje oblečenih žensk na svetu.

Čeprav ima danes kraljevi naziv, se Mary trudi svojim otrokom zagotoviti kar se da običajno in brezskrbno otroštvo. Družino je mogoče večkrat videti med kolesarjenjem po københavnskih ulicah na poti do javnih šol, ki jih obiskujejo njuni otroci, prav tako se radi odpravijo na družinsko smučanje, pri srcu pa jim je tudi jezdenje. Kot je povedala princesa Mary, je njihova palača bolj "veliki dom" kot prestižna rezidenca. "Trudim se, da imajo moji otroci topel in prijeten dom," je povedala v pogovoru za Enough Rope. Kot je že večkrat poudarila, nikoli ni načrtovala, da bo postala princesa, ima pa danes zelo jasno izdelano sliko o tem, na kakšen bi rada pripomogla k spremembam v svetu – navsezadnje ima kot kronana glava nekoliko več vpliva, kot bi ga imela, če bi ostala 'navadna Avstralka': "Čutim, da je moja naloga otroke izobraziti v tolerantne ljudi. Navsezadnje je empatija tisto, kar nas povezuje in drži svet pokonci," je odločena.

Viri, uporabljeni pri raziskovanju: Royalcentral.co.uk, Wikiwand.com, Hellomagazine.com, Nowtolove.com.au, Who.com.au, Express.co.uk, Visitdenmark.com, Ufonomore.com, Msn.com, Rasmusheide.dk, Vanityfair.com