Znanstveniki že nekaj desetletij domnevajo, da se blazinice na prstih v vodi nagubajo, ker zunanja plast kože nabrekne, ko voda prodira v kožne celice. Najnovejše raziskave so pokazale, da se to zgodi zaradi reakcije avtonomnega živčnega sistema, ki v vodi samodejno sproži zoženje žil pod kožo. S tem pa se zmanjša volumen tkiva.

Raziskava iz leta 2011 je postregla s teorijo, da s tem, ko se koža na prstih naguba, ljudje lažje pobiramo mokre in spolzke predmete, naši predniki pa so zaradi tega lažje lovili hrano. To so namreč iskali predvsem na mokrih in vlažnih območjih, in nagubana koža na prstih jim je pomagala, da so jo lažje prijeli.

"Znano je, da je oblikovanje teh gub aktiven proces, ki ga nadzira avtonomni živčni sistem,’" so zapisali v priznanem britanskem biološkem časniku Britan’s Royal Society Journal Biology Letters in dodali, "takšen aktiven nadzor kaže, da imajo te gube pomembno nalogo, a ta  še ni čisto znana".

Nagubani prsti so po njihovem mnenju pravzaprav prilagoditev telesa na mokro okolje, kjer lahko človek lažje dela s predmeti okrog sebe. No, ali se je gubanje prstnih blazinic res razvilo zato, da imamo boljši oprijem mokrih predmetov, še ni povsem jasno, nekateri namreč domnevajo, da je to samo posledica delovanja živčnega sistema.