Vsaka ženska ima nekaj kožnih znamenj, praviloma jih lahko na telesu naštejemo več deset. Med njimi so "lepotne pike" različnih barv, starostne pege, pegice, obarvane bradavice, drobne rdeče pikice, ki jim pravimo angiomi ... Nekatera so popolnoma nenevarna zdravju, druga predstavljajo tveganje. Prvi znaki za alarm so praviloma sprememba njihove barve, oblike in velikosti.

"Potencialno nevarna so nesimetrična, nepravilno omejena, črna ali večbarvna znamenja, večja od pet milimetrov. Predvsem pa je bistveno, da se spreminjajo - bodisi povečujejo bodisi spreminjajo barvo v temnejšo. Praviloma niso nevarna svetlejša znamenja, dlakava znamenja in znamenja, ki se ne bočijo nad nivo kože," je razložil prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med. specialist dermatovenerologije.

Opaža, da si nekateri z obliži ali gazami celo prelepijo določena kožna znamenja, da bi jih še dodatno zaščitili. "Tovrstno direktno ščitenje znamenj ni smiselno. Pogosto vidimo paciente, ki imajo res prelepljena znamenja, kar na eni strani priča o njihovi skrbnosti, po drugi pa tudi o nevednosti. Sončni žarki lahko prispevajo k nastanku novih znamenj, morda tudi k spremembi znamenja, vendar vedno ščitimo kožo v celoti in ne posameznega znamenja," je razložil.

Vsakomur svetuje pregled pri dermatologu, ki bo povedal, na katera znamenja morate biti pozorni in na koliko časa je smiseln obdobni pregled. "Obdobno spremljanje je potrebno, če imate večje število pigmentnih znamenj," je pojasnil. Sam pa sicer priporoča odstranitev kožnega znamenja, kadar so izpolnjeni vsaj trije od zgoraj omenjenih kriterijev, torej najpogosteje spremembe v barvi, obliki, velikosti. "S sodobnimi diagnostičnimi metodami pa se poskušamo v največji meri izogniti nepotrebnim izrezom, ki puščajo neželene brazgotine," je poudaril.

Kako se čim bolj pripraviti na poletje in na sončne dni?

Dr. Igor Bartenjev v prvi vrsti odločno odsvetuje namerno sončenje. Večina nas ve, da se moramo predvsem poleti karseda ogibati soncu med 10. in 17. uro. Dejstvo pa je, da smo lahko še posebej poleti izpostavljeni negativnim vplivom sonca tudi med vsakodnevnimi opravili, kot so recimo delo na vrtu, hoja v službo, sprehod, tek in drugo.

Pred soncem se takrat lahko zaščitimo s primernimi lahkimi oblačili, pokrivali in sončnimi očali ter s kakovostnimi zaščitnimi sredstvi. "Pri slednjih je pomembna dosledna in pravilna uporaba," je poudaril. In kakšna je pravilna uporaba? Pol ure pred odhodom na sonce je treba nanesti dovoljšnjo količino zaščitnega sredstva, ki jo je treba redno nanašati vsaj vsaki dve uri. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sicer priporočajo uporabo saščitnih sredstev z zaščitnim faktorjem najmanj 30. 

Dr. Igor Bartenjev obenem odsvetuje tudi uporabo solarijev, razen kratkotrajne in nekajkratne uporabe v izjemnih primerih. "Samoporjavitvene kreme lahko uporabljate, ne pomenijo pa zaščite pred soncem. Kapsule za porjavitev so celo priporočilo za vse, ki imajo težave z "alergijami" na sonce, velja pa tako kot za samoporjavitvene kreme, da tako pridobljena porjavelost kože ne ščiti pred sončnimi opeklinami. Uživanje vitamina D sam osebno priporočam, nima pa vpliva na zaščito pred soncem," je pojasnil.

Kako pa je z alergijami na sonce? Zanimivo, po navedbah dermatologa je v resnici zelo malo pravih alergij na sonce. "Velikokrat pa se na soncu pojavijo izpuščaji, predvsem v prvih dneh izpostavljenosti soncu, in tovrstne pojave lahko omilimo z določenimi ukrepi. Mesec dni pred predvidenim daljšim izpostavljenjem soncu jemljemo beta karoten v obliki prehranskega dopolnila, nekaj dni pred odhodom pa dodatno jemljemo še zdravila, antihistaminike," je razložil. 

Kožni rak - ena najpogostejših, če ne najpogostejša oblika raka tudi pri Slovenkah

Pretirano izpostavljanje soncu je izjemno nevarno tudi zaradi tveganja pojava kožnega raka, ki ga sicer poznamo več vrst. "V osnovi ga razdelimo na melanomski in nemelanomske vrste kožnega raka. Melanom se pojavi kadar koli v življenju, nemelanomski raki pa praviloma pri starejši populaciji. Sicer pa je kožni rak pri ženskah na drugem mestu za rakom dojk. Moje mnenje pa je, da je celo na prvem mestu, vendar niso vsi primeri zavedeni v registru raka Republike Slovenije, ki vodi tovrstno statistiko," je opozoril dr. Bartenjev.

Po njegovih navedbah je torej vedno več raka kože, a na srečo smrtnost ne narašča tako hitro kot pojavnost. Slednje največ zaradi velike osveščenosti. Dr. Bartenjev namreč opaža, da predvsem ženske vse bolj skrbijo zase in da pravočasno prihajajo na zdravljenje. In ravno zgodnja diagnostika, predvsem pri malignem melanomu, je zelo pomembna. "Osveščenost, samopregledovanje in preventivni pregledi pigmentnih znamenj pri dermatologu so bistvenega pomena za uspešno zdravljenje," je poudaril.

V bolj ogroženo skupino za razvoj kožnega raka sicer sodijo svetlopolti, svetlooki, svetlolasi, rdečelasi in pegasti ljudje, ki jih sonce hitro opeče in slabo porjavijo. A v resnici ni pravila - kožni rak lahko prizadene kadar koli in kogar koli. Izjemno nevarne za vse so sončne opekline, saj z njimi povezujejo nekatere vrste kožnega raka. "To velja predvsem za maligni melanom. V Avstraliji so ugotovili, da je mnogo več melanoma pri ljudeh, ki so bili v življenju na soncu močno opečeni, predvsem, če so bili opečeni v otroštvu in v mladosti. Zdi se torej, da so opekline močen dejavnik tveganja za nastanek melanoma," je opozoril dr. Bartenjev. Druge vrste kožnega raka pa so medtem bolj povezane s kroničnim izpostavljanjem sončnim žarkom. "Torej niso toliko posledica opeklin, ampak posledica izpostavljenosti sončnim žarkom skozi celotno življenjsko obdobje," je pojasnil.

Da, treba se je paziti. Živimo samo enkrat; imamo eno telo in eno kožo, ki jo je treba varovati. "Koža je naš največji organ in tudi najbolj direktno izpostavljena zunanjim vplivom. K sreči jo lahko opazujemo vsak dan in s sprostim očesom, tako da lahko sami opazimo, če se na njej dogaja kaj sumljivega. Prav je, da smo pozorni, preglede pa zaupamo dermatologu, ki ima na voljo vso sodobno diagnostiko za prepoznavo nevarnih sprememb," je poudaril dr. Bartenjev. Poleg nevarnosti razvoja kožnega raka, ki je lahko tudi usoden, pa s sončenjem tudi pospešimo staranje kože, česar pa si nobena od nas ne želi, kajne?