Kaj je mikrobiota kože?

Kožna mikrobiota se razvije takoj po rojstvu, ko novorojenček pride v stik z zunanjim svetom in vsebuje tudi do 1000 različnih vrst mikroorganizmov, ki se med posamezniki lahko zelo razlikujejo. Predstavlja torej unikatni del posameznika in lahko rečemo, da gre za posameznikov prstni odtis. 

Sestava kožne mikrobiote

Mikrobiota kože je sestavljena iz bakterij, gliv, virusov, arhej, pršic in bakteriofagov. Najštevilčnejše med njimi so bakterije in na kvadratnem centimetru kože prebiva kar 13 milijonov bakterijskih celic. Prisotne pa niso le na površini kože, ampak tudi v globljih plasteh epidermisa, dermisa in celo v kožnem maščobnem tkivu.

Bakterije, ki naravno oz. v sožitju živijo na koži in nas ščitijo pred patogenimi mikroorganizmi, imenujemo stalne bakterije in skupaj z virusi in glivami tvorijo stalno kožno mikrobioto. Večina teh mikroorganizmov je za kožo neškodljivih, to so t. i. komenzali, ali koristnih, to so t. i. mutualisti. Znanstveno dokazano je, da komenzalni mikroorganizmi ščitijo naš organizem pred patogeni. Številnost nenehno navzočih mikroorganizmov na koži lahko zmanjšamo z umivanjem in prhanjem, vendar se po določenem času znova vzpostavi njihovo prvotno stanje.

Bakterije, ki na naši koži niso stalno prisotne in pridejo v stik z našo kožo od zunaj, predstavljajo prehodne oz. začasne bakterije. V normalnih razmerah so neškodljive, kadar pa je kožna mikroflora poškodovana in porušena, lahko povzročajo kožne težave ali celo pojav okužbe. Neravnovesje kožne mikrobiote lahko poveča dovzetnost za okužbe, kronične vnetne bolezni kože, kot so atopijski dermatitis, akne, luskavica ali rozacea, in vodi v povečanje občutljivosti kože, kar se kaže kot srbeča in razdražena koža. Posledica kožnega neravnovesja namreč okrni barierno funkcijo, pH kože se dvigne in poveča se transepidermalna izguba vode. Vse to spremlja povečano luščenje kože in dolgotrajno vnetje. Mikrobiota kože vpliva na barierno funkcijo kože z encimi, ki jih izloča (npr. proteaze pospešijo luščenje odmrlih celic, lipaze razgrajujejo lipide na površini kože) ali pa imajo signalno vlogo pri porušenju kožne integritete, kar vodi v pojav kožnih obolenj. 

Pomen kožne mikrobiote

Zdrava kožna mikroflora ima velik pomen tudi pri neinfekcijskih kožnih obolenjih, kot sta npr. atopijski dermatitis, pri katerem pride do pojavljanja izpuščajev, in seboroični dermatitis, za katerega je značilno luščenje kože, najbolj poznana oblika tega obolenja pa je prhljaj. V obeh primerih pride do kožnih sprememb zaradi porušenja ravnovesja v vrstni sestavi kožne mikroflore, kar je navadno posledica pretiranega razrasta določene vrste mikroorganizma.

Na mikrobioto kože vplivajo notranji (intrinzični) in zunanji (ekstrinzični) dejavniki. Med intrinzične dejavnike spadajo spol, starost, telesno področje, imunski sistem, dovzetnost človeka za okužbe in prisotnost bolezni. Prav tako so ključne ostale specifične lastnosti kože, kot so gostota lojnic, vlažnost in njena temperatura. Med ekstrinzične dejavnike, ki vplivajo na kožno mikrobioto, pa prištevamo dejavnike okolja (UV sevanje, klimatske razmere in geografski položaj), življenjski slog posameznika (prehrana, uživanje alkohola in higienske navade) ter uporaba zdravil (antibiotiki, kortikosteroidi, kemoterapevtiki in radioterapija) in kozmetičnih izdelkov. 

Na področjih, kjer so prisotne lojnice in apokrine žleze znojnice, je mikrobiota najbolj pestra. V nasprotju s tem najdemo na področjih z manj kožnimi priveski, najmanj mikroorganizmov. Vlažnost kože je prav tako ključna za rast mikroorganizmov. Gostota kožnih bakterij na posameznih delih telesa narašča s povečevanjem temperature in vlažnosti, zato so najpogosteje naseljeni predeli pazduhe, prostori med prsti in mednožje. Tudi vlažilne sestavine v kozmetičnih izdelkih prispevajo k vzdrževanju ustrezne vlažnosti kože in tako pomagajo zagotoviti ustrezne pogoje za zdravo mikrobioto. Nizka vlažnost zavira rast mikroorganizmov, zato je suha koža ugodno okolje za razrast patogenov, saj je v takšnih pogojih rast komenzalnih mikroorganizmov upočasnjena ali zavrta. Mikrobiota je tudi odvisna od kislinskega plašča kože, ki ščiti pred vdorom patogenih mikroorganizmov. Kožna mikrobiota zelo dobro prenaša kisle pogoje s pH-vrednostjo okrog 5, v nasprotju pa takšni pogoji niso ugodni za razrast patogenov.

Mikrobiota v ravnovesju je torej ključna za ohranjanje učinkovite barierne funkcije kože. Zdrava kožna mikrobiota ima ključno vlogo pri splošnem zdravju kože in pomembno pripomore k zaščiti pred kožnimi težavami in boleznimi, ki so povezane z motnjami v barierni funkciji kože. V primeru, da je bariera poškodovana ali je porušeno ravnotežje med komenzali in patogenimi mikroorganizmi, se lahko pojavijo kožne bolezni, te pa lahko vodijo tudi do sistemskih obolenj. 

Kako na kožno mikrobioto vplivajo kozmetični izdelki? 

Sestavine kozmetičnih izdelkov lahko trajno ali prehodno vplivajo na kožno mikrobioto, tako  pozitivno kot tudi negativno. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da se lahko pestrost mikrobiote po uporabi kozmetičnega izdelka zmanjša, predvsem z uporabo neustreznih kozmetičnih izdelkov za čiščenje kože. Uporaba močnih čistilnih sredstev lahko delno odstrani stalne bakterije, poleg tega pa našo kožo izsuši in posledično okrni njeno primarno zaščitno funkcijo. Patogeni mikroorganizmi tako lažje prodrejo v kožo in povzročijo njeno občutljivost. Za ohranjanje ravnovesja med patogenimi in stalnimi mikroorganizmi se tako svetuje uporaba kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo blaga čistilna sredstva in ustrezno vlaženje kože. Glede na trenutne raziskave o mikrobioti kože so se številni proizvajalci kozmetičnih izdelkov usmerili v izdelavo kozmetičnih izdelkov, ki so prijazni do kožne mikrobiote. S tem želijo ustvariti kozmetične izdelke, ki preprečijo odstranjevanje dobrih bakterij ali omogočajo nadomestitev bakterij, ki jih odstranimo s čiščenjem kože. Takšni sodobni kozmetični izdelki, ki so blagodejni za biom, vsebujejo prebiotike, probiotike ali postbiotike, njihova naloga pa je ohranjanje zdrave in pestre mikrobiote.

Ohranjanje ravnovesja kožne mikrobiote je ključno za opravljanje primarne funkcije kože – barierne funkcije. Samo tako nas lahko koža ščiti pred vdorom patogenov iz okolja in pomembno prispeva k zaščiti pred kožnimi boleznimi in drugimi težavami. Prav zato je pomembno, da zanjo skrbimo in jo ohranjamo zdravo.