Ne gre le za SPF 30 ali 50: kaj morate vedeti pri izbiri sončne kreme?

Pri izbiri sončne kreme se večina pogosto osredotoči zgolj na faktor SPF, kar pa je le en del, ki bi ga morali upoštevati. Ključno je namreč razumeti, kaj zaščita sploh pomeni in kaj nudi.

"Razlika med zaščitnimi faktorji je manj dramatična, kot večina misli. SPF 30 zaustavi približno 97 odstotkov UVB-žarkov, SPF 50 pa okoli 98 odstotkov,'' je pojasnila doktorica biomedicine in raziskovalka toksinov dr. Saša Aden. Gre torej za približno enoodstotno razliko in ne za bistveno večjo zaščito.

Za vsakodnevno izpostavljenost, ko ste na soncu denimo le med potjo do avtomobila ali pisarne, je po navedbah sogovornice povsem zadosten SPF 30, če ga pravilno in dovolj nanesemo ter ga obnavljamo pri daljši izpostavljenosti. Za obraz je dovolj okrog četrtina čajne žličke, pri čemer nanos ob daljši izpostavljenosti obnavljajte vsaki dve uri.

Višje faktorje, SPF 50 ali več, priporoča predvsem pri svetlejši ali izrazito občutljivi koži, daljšem času na prostem, na morju, v gorah in v drugih okoljih z visokim UV-indeksom ter pri ljudeh z anamnezo kožnega raka. Opozorila pa je tudi na past, ko višji SPF daje ljudem lažen občutek varnosti, zaradi katerega pogosto ostanejo na soncu dlje in pozabijo na ponovno nanašanje, kar paradoksalno zmanjša dejansko zaščito.

Pomembno je tudi razumeti, da SPF meri le zaščito pred UVB-žarki, ki povzročajo opekline, ne pa UVA-žarkov, ki prodrejo globlje v kožo, pospešujejo staranje in povzročajo dolgotrajne poškodbe DNK. Zato na etiketi vedno iščite oznako "broad spectrum" oziroma UVA-zaščito, ki je v Evropski uniji znak UVA v krogu, svetuje dr. Saša Aden.

Prav tako mora v Evropski uniji UVA-zaščita dosegati vsaj tretjino vrednosti SPF, kar pomeni, da ima krema s SPF 50 praviloma tudi višjo minimalno UVA-zaščito kot krema s SPF 30. Zato lahko nudi boljšo zaščito pred prezgodnjim staranjem kože, dejanska UVA-zaščita pa je odvisna predvsem od formulacije izdelka.

Poleg zaščitnega faktorja je pomembno tudi, kakšno vrsto UV-zaščite izberemo, saj je pomembna razlika med mineralnimi in kemičnimi UV-zaščitami. Oba tipa učinkovito ščitita kožo, razlikujeta pa se v mehanizmu delovanja, teksturi in vplivu na telo, je pojasnila dr. Saša Aden.

Mineralne oziroma fizikalne kreme s cinkovim oksidom ali titanovim dioksidom delujejo kot fizična zaščita predvsem na površini kože, kjer odbijajo UV-žarke. Cinkov oksid med dermatologi velja za zlati standard, saj ščiti pred UV-spektrom, je fotostabilen in ima zelo dober varnostni profil. Njegova največja slabost je bela sled na koži, vendar so sodobne formulacije z mikroniziranimi delci in toniranimi odtenki to težavo večinoma že odpravile. Takšne kreme so pogosto primernejše za občutljivo in aknasto kožo, dojenčke in otroke, nosečnice ter doječe matere.

Kemične kreme vsebujejo organske filtre, kot so oksibenzon, oktinoksat, avobenzon in homosalat, ki UV-žarke absorbirajo in jih pretvorijo v toploto. Priljubljene so predvsem zaradi lahke teksture, ki na koži ne pušča belih sledi, vendar imajo po opozorilih sogovornice tudi več potencialnih slabosti – od draženja kože in pekočih oči do vprašanj o sistemski absorpciji določenih snovi in vplivu na okolje; nekateri UV-filtri (na primer oksibenzon) so zaradi vplivov na morske ekosisteme omejeni ali prepovedani na nekaterih destinacijah.

Kremo nanesite 15 do 30 minut pred izpostavitvijo soncu. Ključna je količina: za obraz približno četrtino čajne žličke, za celotno telo pa bistveno več. Nanos je treba obnavljati vsaki dve uri, obvezno je ponovno nanašanje po plavanju, potenju ali brisanju z brisačo. Pomembno je vedeti, da tudi v senci in ob oblačnem vremenu UV-žarki prehajajo skozi oblake.

Tudi sestava sončne kreme je pomembna pri izbiri zaščite pred soncem. Dr. Saša Aden je med sestavinami, ki sprožajo največ razprav, izpostavila oksibenzon (benzofenon-3). Raziskave so ga zaznale v telesnih tekočinah (v krvi, urinu in materinem mleku) že po enkratni uporabi, nekatere študije pa ga povezujejo tudi z možnim vplivom na delovanje ščitnice in ravni testosterona. "Čeprav regulatorji teh snovi (še) niso prepovedali, so pomisleki o njihovem možnem vplivu na hormonski sistem dovolj resni, da je previdnost smiselna, zlasti pri redni in dolgotrajni uporabi," je poudarila.

Podobni zadržki veljajo za oktinoksat, med pogoste dražilce pa prav tako sodijo določeni konzervansi, kot so parabeni, in dišave, ki lahko sprožijo alergijske reakcije zlasti pri občutljivi koži. Tudi avobenzon je pogost UVA-filter, ki sicer učinkovito ščiti pred soncem, vendar je na svetlobi nestabilen in se lahko hitro razgradi. Zato mu proizvajalci dodajajo stabilizatorje, ki mu pomagajo ohraniti učinkovitost, zaradi česar mora biti formulacija kreme bolj kompleksna in sestavljena iz več sestavin, da zaščita ostane stabilna in zanesljiva skozi čas.

Po drugi strani imata mineralna filtra, kot sta cinkov oksid in titanov dioksid, boljši varnostni profil. Večinoma ostajata na površini kože, delujeta kot fizična pregrada in zagotavljata zaščito pred celotnim UV-spektrom. Tudi ob oznakah, kot so "naravno", "eko" in "organic", se pogosto težko znajdemo, saj "naravno" še vedno prepogosto samodejno povezujemo z varnostjo. 

A, kot je opozorila dr. Saša Aden, so "pojmi, kot so 'naravno', 'eko' in 'organic', brez uradnega certifikata na žalost lahko zgolj marketinška nalepka. Zakonodaja teh izrazov v kozmetični industriji natančno ne regulira, kar v praksi pomeni, da lahko kdor koli te izraze napiše na embalažo, ne da bi moral kar koli dokazati. Zato je neodvisen certifikat edino pravo merilo, ki mu potrošnik lahko resnično zaupa."

Izrazi "naravno", "organic " ali "eko" v kozmetiki sami po sebi niso regulirani; brez certifikata gre lahko le za marketinško oznako. Zato iščite zanesljiva certifikata COSMOS in NATRUE, ki pomenita prepoved določenih kemičnih UV-filtrov, strožji nadzor konzervansov in sestavin ter večjo transparentnost sestave.

Zato priporoča izbiro krem z mineralnimi filtri, formulacije z označbo "brez nanodelcev" in certifikatoma organske kozmetike, ki omejujeta uporabo spornih sestavin. Pri iskanju verodostojnih izdelkov moramo biti pozorni predvsem na dva ključna evropska standarda. Prvi je COSMOS, ki ga upravljajo neodvisna neprofitna združenja. Na embalaži ga prepoznamo po oznakah 'COSMOS Natural' ali 'COSMOS Organic', pogosto skupaj z logotipi certifikacijskih hiš, kot je Ecocert. Standard močno omejuje uporabo določenih kemičnih UV-filtrov in daje prednost mineralni zaščiti. Drugi je NATRUE, prav tako mednarodno priznan standard, ki dovoljuje le naravne ali naravno pridobljene sestavine in izključuje nekatere sporne snovi, kot so gensko spremenjeni organizmi in silikoni.

Če se vprašamo, ali so certificirane organske kreme res boljše, je odgovor pritrdilen predvsem z vidika varnosti sestavin ter dolgoročnega vpliva na zdravje in okolje. Za večino uporabnikov so varnejša izbira, saj ne vsebujejo potencialno spornih kemičnih filtrov, ki bi lahko imeli hormonske učinke. Po drugi strani pa so glede UV-zaščite enakovredne klasičnim kremam, seveda ob pravilnem in zadostnem nanosu, je obrazložila sogovornica, a dodala, da "naravno" vseeno ne pomeni nujno tudi popolnoma varno. Takšne kreme pogosto vsebujejo rastlinske izvlečke in eterična olja, ki lahko pri občutljivi koži ali otrocih povzročijo alergijske reakcije. Prav tako je tudi pri njih treba vedno preveriti zaščitni faktor (SPF), oznako UVA-zaščite ter morebitno prisotnost nanodelcev, ki zmanjšajo bele sledi na koži. Če so uporabljeni, morajo biti po evropski zakonodaji jasno navedeni na seznamu sestavin.

Ob opozorilih o škodljivosti UV-žarkov pa pogosto pozabljamo, da ima sonce tudi pomembne pozitivne učinke na telo. Lahko zelo pozitivno vpliva na zdravje, hkrati pa lahko ob pretirani izpostavljenosti povzroči tudi resno škodo. Zato ključ ni izogibanje, temveč zmernost, je poudarila dr. Saša Aden.

Kot najpomembnejšo korist je izpostavila tvorbo vitamina D, ki nastaja v koži ob delovanju UVB-žarkov ter ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, uravnavanju hormonskega ravnovesja in številnih presnovnih procesov v telesu. Sončna svetloba vpliva tudi na notranjo biološko uro; jutranja izpostavljenost naravni svetlobi brez sončnih očal lahko zavira izločanje melatonina, pomaga uravnavati ritem spanja in budnosti ter izboljšuje kakovost spanca. Hkrati spodbuja nastajanje serotonina, ki vpliva na razpoloženje in blaži simptome sezonske depresije. Nekatere raziskave kažejo tudi na ugodne učinke na krvni tlak ter pri nekaterih avtoimunskih in kožnih boleznih.

Po drugi strani pa je pretirana izpostavljenost UV-žarkom glavni dejavnik tveganja za kožnega raka, zlasti melanoma. Ponavljajoče se sončne opekline poškodujejo DNK kožnih celic, dolgotrajna izpostavljenost pa pospešuje staranje kože: nastanek gub, pigmentnih madežev in izgubo kolagena. UVA-žarki so posebej problematični, ker prodrejo skozi oblake in steklo ter povzročajo poškodbe brez opozorila v obliki rdečice.

Zato sogovornica priporoča uravnoteženost in zmernost. Za zadostno sintezo vitamina D v Sloveniji je praviloma dovolj kratka izpostavljenost soncu v obdobju od marca do oktobra med 11. in 15. uro, pri čemer se poleti zaradi višje intenzivnosti UV-žarkov pogosto priporoča izogibanje najmočnejšemu soncu in raje izpostavljenost v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah.

Koža naj bo brez zaščitne kreme, odkrita pa približno tretjina telesa, pri čemer je čas izpostavljenosti odvisen od tipa kože (pri svetlejši koži običajno okoli 10 do 15 minut). Ko koža postane rahlo rožnata, je izpostavljenosti dovolj in se je treba umakniti. Ob daljšem zadrževanju na soncu pa je nujna zaščita z mineralnimi sončnimi kremami ali UV-zaščitnimi oblačili.

Vsako sončno opeklino je seveda bolje preprečiti kot zdraviti. A kljub previdnosti se včasih zgodi, da koža pordeči in nas sonce opeče. Takrat lahko pomagajo hladni obkladki, gel aloe vere in kokosovo olje.

Izpostavila je tudi manj znan pristop: po manjši klinični raziskavi Johna A. McGratha in Kurta Q. Luja, objavljeni v British Journal of Dermatology (2025), bi lahko enkratni visok odmerek vitamina D3 v prvih urah po sončni opeklini zmanjšal vnetni odziv kože in pospešil njeno regeneracijo. V raziskavi so pri odraslih uporabili odmerke med 50.000 in 200.000 IE, kar je bistveno več od običajnega dnevnega vnosa. Gre za enkratni odmerek v 12 urah po opeklini in v naslednjih dneh ne smemo ponavljati visokih odmerkov. Hkrati gre za omejene raziskovalne podatke in ne za klinično uveljavljeno priporočilo za zdravljenje sončnih opeklin.

Sonce ni sovražnik, temveč je biološka nuja. Ključ je zmernost in ravnovesje, težava nastane šele, če pretiravamo. Kot poudarja dr. Saša Aden, sta oba ekstrema škodljiva: pretiran strah pred soncem in hkrati neodgovorno izpostavljanje brez zaščite. Sonce ima pomembno vlogo pri delovanju telesa in dobrem počutju. "Vsakodnevna zmerna in naravna izpostavljenost soncu je preprost, brezplačen in izjemno učinkovit način za skrb za fizično, psihično in hormonsko ravnovesje," je zaključila.