Varna kozmetika za vsak dan: katere sestavine preveriti pri izbiri?

Čeprav izraz "toksini" v biologiji označuje snovi, ki jih proizvajajo živi organizmi, se v kozmetiki pogosto uporablja širše – kot oznaka za potencialno problematične kemikalije. Gre za snovi, ki lahko dražijo kožo, povzročajo alergije, delujejo kot endokrini motilci ali so ob dolgotrajni oziroma ponavljajoči se izpostavljenosti povezane z zdravstvenimi tveganji, je pojasnila doktorica biomedicine ter raziskovalka toksinov in zdravega načina življenja dr. Saša Aden.

Med sestavinami, ki največkrat vzbujajo strokovno pozornost, so parabeni, ftalati, določeni UV-filtri, formaldehidni sproščevalci, sintetične dišave in nekateri konzervansi. Omenjajo se tudi težke kovine, ki pa v kozmetiki praviloma niso dodane namenoma, temveč se lahko pojavijo kot sledovi nečistoč.

Ženske so najpogosteje izpostavljene prek izdelkov, ki jih redno nanašajo na kožo in na njej tudi ostanejo. Gre za tako imenovane "leave-on" izdelke, kot so kreme za obraz, losjoni za telo, deodoranti, serumi, ličila, parfumi in izdelki za nego las. Ker ostanejo na koži več ur ali se uporabljajo pogosto, omogočajo postopno absorpcijo sestavin, medtem ko nekatere, na primer v obliki pršil, tudi vdihavamo, je opozorila dr. Saša Aden.

Hkrati je poudarila, da vsaka kemikalija sama po sebi še ni nujno nevarna. Odločilni so vrsta snovi, odmerek, način uporabe in skupna življenjska izpostavljenost. Zato največja obremenitev s potencialno problematičnimi snovmi ne izhaja iz enega samega izdelka, temveč iz kombinacije več izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Obenem tudi raziskave kažejo, da je pomembna celotna vsakodnevna rutina in ne posamezen izdelek, saj se skupna izpostavljenost sčasoma sešteva.

Znanstveni dokazi potrjujejo, da lahko nekatere sestavine – predvsem določene dišave in konzervansi – povzročajo draženje kože in oči ter alergijski kontaktni dermatitis. Veliko raziskav se posveča tudi tako imenovanim endokrinim motilcem, ki lahko vplivajo na hormonski sistem; mednje sodijo nekateri ftalati, parabeni in UV-filtri. Vendar so učinki pri ljudeh odvisni od številnih dejavnikov, kot so koncentracija, pogostost uporabe in skupna izpostavljenost iz različnih virov.

Manj jasni so dolgoročni učinki nizkih odmerkov in hkratne izpostavljenosti več snovem (tako imenovan "učinek koktajla"), kar pomeni, da še vedno raziskujejo, kako na telo vpliva sočasna izpostavljenost različnim snovem iz več izdelkov. Pogosta napačna predstava je, da je posamezna sestavina vedno neposreden in enoznačen vzrok bolezni. Znanost je bistveno bolj previdna; govori predvsem o tveganjih, možnih povezavah in verjetnostih, ne pa o vzročno-posledičnih trditvah, je razložila sogovornica.

Določene skupine žensk so bolj občutljive, zato je zanje smiselna premišljena izbira kozmetike. Posebej ranljive so nosečnice, saj je razvoj ploda občutljiv na hormonske motnje in druge vplive iz okolja. Podobno velja za doječe matere, saj se lahko nekatere snovi v manjših količinah prenesejo tudi v telesne tekočine.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi otrokom, saj se njihovo telo še razvija, presnovni in razstrupljevalni sistemi pa še niso v celoti zreli. Občutljivejša so tudi dekleta v puberteti, ker se njihov hormonski sistem intenzivno razvija. Tudi ženske v menopavzi pogosto doživljajo večjo občutljivost kože in spremembe hormonskega ravnovesja, zato je priporočljiva večja previdnost pri izbiri negovalnih izdelkov.

Čeprav je kozmetika na evropskem trgu strogo regulirana in je večina sestavin v dovoljenih koncentracijah ocenjena kot varna, je smiselno biti pozoren pri izbiri. Najbolj zanesljiv vir informacij o kozmetičnem izdelku je seznam sestavin (INCI), saj marketinški napisi na sprednjem delu embalaže pogosto povedo manj kot dejanska sestava, je pojasnila dr. Saša Aden.

Med sestavinami, ki jih je smiselno posebej preverjati, so parabeni, ftalati, formaldehidni sproščevalci, sintetične dišave ter nekateri UV-filtri, metilizotiazolinon in podobni konzervansi. Posebna previdnost je svetovana tudi pri izdelkih za lase, kjer se lahko pojavljajo močni dražilci ali alergeni, kot je p-fenilendiamin pri barvah za lase. Pomemben podatek je tudi oznaka "fragrance" ali "parfum", saj lahko pri vseh izdelkih vsebuje mešanico številnih različnih kemikalij, vključno s ftalati, ki jih proizvajalec ni dolžan posebej navajati.

Oznake, kot so "naravno", "eko", "bio" ali "organic", ne pomenijo nujno večje varnosti. "Gre predvsem za marketinške oziroma opisne oznake, ki ne zagotavljajo samodejno boljše toksikološke ocene. Zato je vedno treba pogledati predvsem sestavo izdelka in ne le napisa na sprednji strani embalaže," je pojasnila dr. Saša Aden.

Po njenih besedah naravna kozmetika ni nujno brez tveganj: "Tudi naravne sestavine, na primer eterična olja in rastlinski izvlečki, lahko povzročajo alergije ali draženje kože, hkrati pa so lahko onesnažene z nečistočami, denimo težkimi kovinami ali mikotoksini".

Zato je smiselno zaupati certifikatom, ki imajo jasna pravila, nadzor nad sestavinami in preverjene standarde. Med bolj uveljavljenimi certifikati za naravno in ekološko kozmetiko je sogovornica navedla COSMOS, NATRUE, ECOCERT in ECOGEA. Hkrati pa je poudarila, da certifikat ne pomeni avtomatsko popolne varnosti, ampak predvsem strožja pravila glede sestavin, proizvodnje in označevanja.

Najbolj učinkovit pristop je načelo "manj je več", saj manj izdelkov, manj nepotrebnih dišav in manj prekrivajočih se rutin praviloma pomeni tudi manjšo izpostavljenost potencialno problematičnim snovem. "Smiselno je izbirati izdelke, ki so res nujni, ter paziti predvsem na tiste, ki ostanejo na koži dlje časa, kot so kreme, losjoni, ličila in izdelki za lase. Pri pršilih je dobro poskrbeti tudi za zračenje prostora," svetuje dr. Saša Aden.

Kar zadeva "razstrupljanje", je poudarila, da detox programi, sokovne kure in podobni pristopi nimajo trdnih znanstvenih dokazov v smislu odstranjevanja kozmetičnih snovi iz telesa. Telo ima namreč lastne mehanizme razstrupljanja, zato je najbolj učinkovit ukrep zmanjšanje izpostavljenosti potencialno problematičnim snovem – "torej premišljena izbira izdelkov, branje deklaracij in po potrebi menjava izdelkov, ki vsebujejo sestavine, na katere je koža občutljiva".

Ključno sporočilo dr. Saše Aden je, da cilj ni strah pred kozmetičnimi izdelki, temveč bolj ozaveščena izbira. Večina sestavin v dovoljenih koncentracijah je varna, vendar je posebna pozornost smiselna pri ranljivih skupinah, kot so nosečnice, doječe matere, otroci in mladostnice, pa tudi pri osebah z občutljivo kožo ali alergijami. Največji izziv pogosto ni ena sama "strupena" sestavina, temveč vsakodnevna kombinacija številnih izdelkov in dolgotrajna skupna izpostavljenost.