Čopa in fige ne zategujte pretesno. Kako preprečiti trakcijsko alopecijo?

Trakcijska alopecija (tudi traction alopecia) nastane zaradi ponavljajočega se zategovanja, ki vpliva na lase in lasne mešičke, največkrat zaradi pretesnih čopov, fig, kit, "sleek" pričesk, podaljškov ali spenjanja vedno na isto mesto. Najpogosteje se pojavi ob lasni liniji, na sencih, ob ušesih ali na zatilju, kjer pričeska najbolj "vleče". Ob dolgotrajnem zategovanju se lahko mešički trajno poškodujejo in na prizadetih mestih lasje ne zrastejo več.

Težava se običajno počasi razvija in se zares opazi šele po nekaj letih, je pojasnil priznani slovenski frizer Tomaž Turk. V praksi jo najpogosteje vidi pri pričeskah, kjer mora čop ali figa "držati za vsako ceno": pri baletkah in gimnastičarkah, pri ženskah z zelo gostimi ali dolgimi lasmi, pa tudi pri tistih, ki dlje časa nosijo podaljške ali imajo dredloke.

Pozoren je na tipično razporeditev redčenja las na sprednjem delu, ob straneh, ob ušesih in tudi zadaj ter na spremembe kože. Lasišče je lahko na obremenjenih predelih najprej bolj suho in se lušči, sčasoma pa se lahko spremeni v trdo in na koncu gladko kožo, tam pa lasje ne zrastejo več niti ob uporabi šampona za rast las. Folikli so namreč odmrli, in takrat je jasno, da ne gre več le za sezonsko izpadanje, ampak za mehansko poškodbo zaradi napetosti.

Pri običajnem čopu, ki ga ženska naredi zato, da umakne lase z obraza, praviloma ni težav. Problem se pojavi pri zelo zategnjenih pričeskah, ki so pogojene z delom ali športom, kjer pogosto ni druge možnosti, posledice pa se lahko kažejo kot redčenje las na čelu ali zatilju. Dodaten minus je tudi, če lasje dlje časa ostanejo mokri ob lasišču; v toplem in vlažnem okolju se lahko poslabšajo težave, kot sta prhljaj ali dermatitis, kar lahko posredno prispeva k težavam z lasiščem in izpadanju.

Nikoli torej ni krivec samo pričeska, temveč kombinacija: tesnost, obdobje nošenja, ponavljanje, trenje elastik ali sponk ter dodatna teža pri dolgih, gostih ali mokrih laseh, pa tudi pri podaljških. Za lase in lasne mešičke je najnevarnejša kombinacija močnega, dolgotrajnega zategovanja in dodatne teže. Največje tveganje za trakcijsko alopecijo nastane pri pričeskah, ki lase zategujejo in jih držijo v napetosti dlje časa; še posebej, če se ponavlja vsak dan in vedno na istem mestu, na primer vedno isti čop ali figa.

Daljši in predvsem težji, zelo gosti lasje pomenijo večjo mehansko obremenitev za lasišče ne le pri čopu ali figi, ampak že zaradi same teže. Frizer opozarja, da se pri zelo dolgih laseh obremenitev pogosto najprej pokaže na predelu, kjer so lasje najbolj napeti in najbolj "na udaru": na sprednji liniji, ob ušesih in na zatilju, odvisno, kako visoko je čop oziroma kje so lasje najbolj napeti. Pri laseh, ki segajo prek ramen, zato priporoča razbremenitev z rahlim stopničastim ali dvoplastnim striženjem, posebej na sprednjih delih. Tako se zmanjša teža, lase je lažje speti, konice pa so bolj vodljive.

Nagnjenost k redčenju je odvisna tudi od tipa in obdelave las. Zelo ranljivi so tanki, lomljivi in kemično obdelani lasje, predvsem po beljenju, močnih barvanjih ali postopkih, kjer je sprememba barve zelo izrazita. Las namreč izgubi elastičnost in se hitreje lomi, tudi korenine so lahko bolj občutljive. Še posebej izpostavljeni so lasje na zunanjem robu lasišča, pri sencih, okrog ušes in na čelu, kjer so lasje pogosto tanjši, hitreje se polomijo in težje zrastejo do večje dolžine. Če jih dodatno zategujemo ali preusmerjamo v nenaravno smer rasti, na primer s tesno figo ali čopom, se tveganje za poškodbe in redčenje še poveča.

Pomembno vlogo ima tudi naravna smer rasti. Lasje sledijo vrtincem in ležijo v določeni smeri ter ne prenesejo najbolje stalnega siljenja v drugačen, nenaraven položaj, kar je še posebej izrazito pri občutljivih in obdelanih laseh. Zato frizerji pri barvanju in beljenju pogosto posebej pazijo na obrobne predele in jih bolj nežno obdelajo, saj se tam las najhitreje zlomi.

Pravilo pri čopu ali figi je, da pričeska ne sme boleti. Kadar vas med nošenjem začne zategovati, srbeti, peči ali čutite zategovanje pri koreninah, so lasje speti pretesno. Spremljajte tudi, kako se lasišče odzove, ko pričesko spustite. Če vas takrat srbi, boli ali je lasišče občutljivo, je bila pričeska pretesna in so lasni mešički preveč trpeli.

Dovolj ohlapno je takrat, ko čop ali figa držita, a ne vlečeta. Pričeska naj bo stabilna, vendar ne na račun neprijetnega občutka. Res pa je, da ohlapen čop pri plesu ali intenzivnem treningu pogosto ne bo zdržal. Takrat je smiselno lase speti toliko, da zdržijo aktivnost, nato pa jih čim prej spustiti in omogočiti lasišču, da se "sprosti" in "zadiha".

Pomembna je tudi višina spenjanja. Visok čop ali visoka figa pogosto bolj obremenjujeta določene dele lasišča. Zato takšne pričeske niso najboljša izbira za vsak dan, še posebej ne, če jih radi zategnete, da res držijo. Nižji čop ali nižje speta, nekoliko bolj ohlapna figa sta praviloma prijaznejša. Najbolje pa je, če položaj čopa menjavate: en dan višje, drug dan nižje, da ne vlečete vedno istih predelov.

Podobno velja tudi za menjavo preče. Če je dan za dnem na istem mestu, se obremenitev ponavlja na istih točkah, kar lahko sčasoma povzroča več težav. Pomaga, če občasno zamenjate prečo ali smer spenjanja, saj pritisk ne ostaja vedno na enem predelu.

Če vas lasje ponoči ne motijo, je najbolje spati s spuščenimi. Če pa jih morate speti, naj bo zelo ohlapno, brez zategovanja, svetuje Tomaž Turk. Ker se med spanjem obračamo, tesno speti lasje pri vsakem premiku še močneje povlečejo pri koreninah ter po nepotrebnem obremenijo lasišče in lase.

In kolikokrat naj si lasje "odpočijejo"? Čim pogosteje, kolikor dopušča vsakdan. Ko ne potrebujete čopa ali fige, je smiselno lase nositi spuščene, menjavati pričeske in jim ne vsiljevati stalno iste napetosti. Najpomembnejši kazalec pa ostaja občutek: če pričeska postane neprijetna, je čas, da jo popustite, spremenite ali preprosto spustite lase.

Pri izbiri elastik in pripomočkov za spenjanje po pojasnilih Tomaža Turka velja, da so nežnejši materiali praviloma boljši. Svetuje mehke elastike iz svile ali blaga in izogibanje tankim gumijastim elastikam, ki lahko lase močno stisnejo in jih tudi mehansko poškodujejo. Res je, da najbolje držijo, zlasti takrat, ko mora pričeska držati več ur, vendar naj bodo take rešitve prej izjema kot navada, poziva frizer. Pri sponkah in lasnicah pa je dobro, da niso ostre ali grobe, predvsem pa, da jih ne pripenjate vedno na isto mesto, kjer stalno "ščipajo" lase.

Če je škoda zaradi pretesnih pričesk že nastala, je najprej pomembno postaviti realna pričakovanja. Lasje imajo svoj naravni življenjski cikel; rastna faza pri laseh na lasišču običajno traja več let (približno pet do sedem let), nato pa preidejo v fazo, ko se pripravljajo na izpad.

Ko lasišče dlje časa obremenjujemo z vlečenjem, lahko proces pospešimo, zato je prvi in najpomembnejši korak sanacije vedno razbremenitev – manj zategovanja, manj stalnega pritiska na iste predele in več obdobij, ko so lasje spuščeni ali zelo ohlapno speti. Pri mnogih se stanje po spremembi navad začne postopno umirjati, a izboljšanje ni čez noč, je pojasnil Tomaž Turk.

Doma svetuje skrb predvsem za zdravo, čisto lasišče, saj lahko zapacano lasišče in nabiranje nečistoč dodatno prispevata k draženju in slabšim pogojem za lase. Priporočljivi so nežna nega, redno umivanje z ustreznimi izdelki ter izogibanje agresivnemu drgnjenju in tesnemu spenjanju. Koristijo lahko tudi nežni pilingi oziroma postopki, ki pomagajo odstraniti odmrle celice in izboljšati občutek na lasišču. Bistveno je, da je nega nežna in da lasišča ne razdražimo še bolj.

V salonu so priporočljivi tretmaji, ki spodbujajo prekrvavitev in razbremenijo lasišče, na primer stimulativna masaža in nega, usmerjena v pomiritev lasišča. Pomembno je tudi, da frizer pri oblikovanju ravna nežno, se izogiba pretiranemu vlečenju, lase zaščiti pred toploto in presodi, kdaj je smiselno zmanjšati kemične obremenitve.

Med sanacijo so pogosto boljša izbira tudi pričeske, pri katerih las ne zategujemo v linijo, temveč jih spnemo mehkeje in bolj ohlapno, na primer z večjo sponko ali mehkim trakom iz blaga. Če čop nujno potrebujete zaradi dela ali športa, naj bo funkcionalen, a čim manj zategnjen; ko pa ga ne potrebujete, je bolj smiselno lase preprosto razbremeniti. Po službi ali doma jih lahko namesto elastike spnete z večjo sponko, ki drži lase brez nepotrebnega vlečenja.

Kdaj gre lahko za trajnejšo poškodbo? Pri trakcijski alopeciji je bistveno, ali so mešički še živi. Če je stanje v zgodnji fazi (v tednih do nekaj mesecih) in prekinete napetost, lahko lasje začnejo vnovič rasti približno tri mesece po prenehanju vlečenja. Če se je že pojavilo brazgotinjenje in so folikli izpadli, pa je izguba žal lahko trajna. Tomaž Turk opozarja, da je takrat prepozno: če kdo misli, da bo tam zrasel nov las, se moti; folikel je že odmrl in ne bo zrastel, kljub uporabi šampona za rast las.

Zaskrbljujoče je predvsem, ko se pojavljajo opozorilni znaki, ki ne izzvenijo kljub razbremenitvi, kot so vztrajno srbenje, pekoč občutek, bolečina, izrazito redčenje na točno določenih mestih, umikanje lasne linije ali vidna območja brez las. Takrat se je smiselno obrniti na dermatologa oziroma trihologa, saj je treba preveriti, ali gre za posledice mehanske obremenitve ali pa je prisoten še kak drug vzrok.

Če so prisotni vnetje, bunčice ali izrazito srbenje lasišča, je torej potrebna obravnava pri specialistu. Smiselno je, da se obrnete na dermatologa ali trihologa, če se redčenje kljub razbremenitvi v dveh do treh mesecih ne izboljšuje, če imate rdečino, bunčice, bolečino ali vnetje lasišča, če opazite gladke, sijoče predele brez por in brez dlačic ter če niste prepričani, ali gre za trakcijo ali drugo obliko izpadanja, na primer androgenetsko redčenje.

V hujših primerih so po presoji dermatologa možne različne oblike zdravljenja, v določenih primerih pa pride v poštev tudi presaditev las, denimo ko ni več lasnih mešičkov.