Name je prenesla ljubezen do knjig. Sama jih bere pozno zvečer, ker ima samo takrat čas zase. Velikokrat sem se pritihotapila k njej v posteljo in cele ure ob njej brala knjigo, dokler nisem zaspala. Ko sem bila še majhna, mi je čisto vsak večer prebrala pravljico. Po tem sem si zapolnila otroštvo. Morda sem tudi zaradi pravljic tako dobro vzgojena, saj so poučne in te učijo skromnega življenja.

Mama je moja najboljša prijateljica. Že kot otrok sem ji zaupala svoje ljubezenske težave v vrtcu in osnovni šoli, danes pa sem lahko hvaležna njej in očetu, da sem že dolgo srečno zaljubljena. Hvaležna sem jima lahko zato, ker sta me naučila, kaj je prava ljubezen in kako se znajti v življenju, v katerem niti približno ni vse rožnato. Sama sta še vedno zaljubljena in tudi po tolikih letih še vedno opazim tisto iskrico v očeh, ki jo ima mama, ko oče pride domov iz službe.

Ko sem bila potrta, mi je vedno stala ob strani in me tolažila. Običajno pri večurnem pogovoru ob kakšni sadni kupi ali drugi sladici in tu se opazi, kako pozorna je do drugih ljudi. Vedno je pripravljena pomagati, zato včasih pozabi nase in svoje zdravje. Ker ima težave s hrbtenico (še ena krasna stvar, ki sem jo podedovala po mami), ponoči velikokrat ne more spati, vendar to ne vpliva na njeno razpoloženje v službi, saj je kot prodajalka vedno nasmejana in pripravljena pomagati.

Včasih se res čudnim, kako ji to uspeva. Upam, da bom tudi jaz nekoč tako dobra žena in mati, kot je ona. Verjamem, da bova vedno ostali v dobrem odnosu, četudi me v prihodnosti pot odpelje v druge kraje. Imam jo neskončno rada in ji želim vse najboljše! Je najboljša mati in ne bi je zamenjala za nič na svetu!