K pisanju me je spodbudil članek, ki govori o štirih tipih nezdravega odnosa med mamo in hčerko. Dejstvo, da najinega nisem našla v nobenem izmed opisov, mi je privabilo na obraz majhen, zadovoljen nasmešek, ki je le potrdil moje misli.

Že od malih nog je mami moja velika vzornica in skala, na katero se lahko oprem. Vse v življenju je dosegla s trdim delom in trudom, zato se zaveda, da se je za lepe stvari potrebno potruditi, saj ne padajo z neba. Velikokrat se sprašujem, kako sem lahko brez truda dobila tako prečudovito mamo, ki zaenkrat sicer še ni moja najboljša prijateljica, kar pa se mi zdi povsem prav, saj je vendarle tista, ki me vzgaja in mi zato mora postavljati meje. Svoje majhne in tudi malo večje skrivnosti zaupam prijateljicam, a vem, da se lahko, če v življenju naletim na večje prepreke ali pa me žalost čisto potolče, vedno zanesem na svojo mamo, ki mi bo s trezno glavo znala ponudi nasvet, začinjen z izkušnjami, ki si jih je nabrala skozi življenje.

Tu je, da me usmerja

Ker sem še najstnica, me večkrat zanese, tla pod mojimi nogami so še vedno malce nestabilna, saj na veliko težav naletim prvič in ne vem kako bi se jih lotila. Na srečo je mami vedno ob meni, a to ne pomeni, da mi umika prepreke s poti. Nasprotno, pravi, da se moram tega naučiti sama. Ona me le usmerja in mi z nasveti pomaga do cilja. Zavedam se, da sem ji lahko hvaležna za to, da me nikoli ni preveč razvajala, temveč me je naučila, da znam poskrbeti sama zase. Obenem pa mi vedno da vedeti, kako rada me ima. Z njo se lahko pogovarjam o vsem in ni mi težko preživljati popoldneva v njeni družbi, čeprav sem v 'občutljivih letih'. Prav tako je še vedno zabavna ter mladostna in le upam lahko, da bom sama čez nekaj let ista. Je podoba zadovoljne ženske, ki se v svoji koži počuti odlično in svoj optimizem prenaša na svojo družino, zato so ljudje radi v njeni družbi. Vsaka mama je posebna in ena sama, a vseeno mislim da imam veliko srečo.