Težave so se začele v zraku

Gillian se zaveda, da je bila hčerka po njeni krivdi deležna popolnoma drugačnega otroštva, kot ga je imela sama. »Moj oče je bil uspešen in bogat poslovnež, mami pa je bila njegov računovodja. Živeli smo v vili z devetimi spalnicami v naselju v bližini Glasgowa. Vajena sem bila, da sem dobila vse, kar sem želela – celo ponija za rojstni dan,« pripoveduje Gillian. »Z družino smo veliko potovali po Evropi in ZDA. Potovanja so me tako močno zasvojila, da sem se pri devetnajstih odločila, da si želim videti ves svet, zato sem postala stevardesa. In prav tu so se začele moje težave z alkoholom,« se spominja skesana mama. Alkohol je bil del kulture kabinskega osebja, predvsem ob postankih v čudovitih hotelih in večerih v najprestižnejših restavracijah. Prav vsi zaposleni so imeli po njenih beseda eno skupno točko: razmerje z alkoholom. Gillian tekom dneva nikoli ni posegla po alkoholu, ga je pa zato v zrelih dvajsetih letih vse več pila zvečer. »Bil je sredstvo, ki mi je vlivalo samozavest, ko sem bila na tleh, zato sem vedno pazila, da sem imela med prtljago vedno steklenico vodke za primer, če bi pristali kje, kjer ne bi bilo mogoče kupiti alkoholnih pijač.«

Po sedemnajstih letih v zraku se je Gillian naveličala poklica stevardese in se zaposlila v telekomunikacijskem podjetju v domačem Glasgowu. A tu so se njene težave s pitjem le še povečale, saj je delo vsebovalo veliko mreženja. Pri 36-ih letih je preko skupnih prijateljev spoznala Antonia, poslovneža italijanskih korenin, ki je restavracije na Otoku oskrbovalo s surovinami iz Italije. V roku enega meseca sta postala par in se preselila v skupno stanovanje. Že po letu dni je Gillian zanosila in rodila hčerkico Saro. Nato je ostala doma s hčerko, medtem ko je bil Antonio iz poslovnih razlogov ves čas na poti med domovanjem na obrobju Glasgowa in rodno Italijo. Materinstvo je Gillian dodobra streznilo, saj je močno omejila uživanje alkohola. Zadostovalo ji je že nekaj kozarcev vina, ki si ga je privoščila potem, ko je bila Sara že v postelji. A ker Antonia skoraj nikoli ni bilo doma, se je ponovno znašla na zelo spolzkih tleh. Iz nekaj kozarcev je prešla na nekaj steklenic. Njeno razmerje je začelo razpadati, od lepega odnosa so ostali le še konstantni prepiri.

Padala je vse globlje

Ko je imela Sara štiri leta je zadeva popolnoma ušla izpod nadzora. Po katastrofalnem božiču, ki ga je skoraj sprta družina preživela v Italiji, sta se Gillian in Antonio odločila, da gresta vsak svojo pot. Antonio je ostal v Italiji, ona pa se je s hčerko vrnila v rodno Veliko Britanijo. Bila je obupana, saj se je kot mati samohranilka počutila sila osamljeno. Prav zaradi tega se je potem, ko je Sara zaspala začela vse bolj predajati alkoholu, da bi s tem ubežala stiski, v kateri se je znašla. Solze so kapljale v kozarec z vinom, a je bila preveč osredotočena na svojo bedo, da bi videla, kam jo je pripeljal obup. Po nekaj tednih je Gillian začela Saro vse pogosteje puščati pri svoji materi, ki je živela v bližnjem naselju, da se je lahko v miru opijala. Vino kmalu ni bilo več dovolj, zato je presedlala na žgane pijače, to pa jo je pahnilo še globlje v brezno. Kljub zasvojenosti se je zavedala, da Sara ne sme izvedeti za njeno popivanje, a to kmalu ni bilo več mogoče. Včasih ji je želela pomagati pri domačih nalogah, a so bili njeni možgani prazni, roke pa so se ji preveč tresle, da bi lahko v roke prijela svinčnik.

Situacijo je še poslabšala izguba službe, saj ji tako ni bilo več potrebno gledati na ugled. Namesto, da bi se trudila najti novo zaposlitev, se je raje predajala alkoholu. Saro je vse pogosteje puščala pri mami in si ni dala dopovedati, da ima hude težave. Za alkohol je zapravljala vse več in kmalu je zapila vse, kar ji je pošiljal bivši partner, otroške dodatke in si začela denar izposojati pri materi. Ko ji je tudi za odklonila pomoč, je začela krasti po trgovinah. »Varnostnikom se nikoli nisem zdela sumljiva, saj sem bila kljub tresavim rokam in zabuhlemu obrazu še vedno oblečena v znamke, zato niso nikoli pomislili, da bi lahko kaj ukradla,« priznava danes. Zaradi babičine bolezni (odkrili so ji raka na želodcu) Sara ni več imela zagotovljenega varstva, zato je bila vse več doma. Na neki točki se je zavedla, da tako enostavno ne gre več naprej. Odločiti se je morala med Saro in alkoholom – izbrala je slednje, zato je pisala Antoniu, mu priznala svojo odvisnost in ga prosila, da prevzame skrbništvo nad njuno hčerko. A ker pisma do Italije potujejo celo večnost, Gillian pa ni mogla več skrbeti za otroka, je na pomoč poklicala socialno službo.

Sara je odšla

Socialna delavka je bila presenečena, ko ji je Gillian povedala, da ima težave z alkoholom, saj je bilo videti, kot da je vse v najlepšem redu. Obljubila ji je, da bo poiskala dekličinega očeta, a je ta očitno isti dan vendarle dobil njeno pismo, jo poklical in ji obljubil, da bo prevzel skrb za deklico. A še istega večera, ko je Sari brala pravljico, so na vrata ponovno potrkali uslužbenci socialne službe, ki jih je spremljala policijska patrulja in dejali, da bodo Saro odpeljali k rejnikom. Gillian se ni upirala, niti ni kazala posebne žalosti, saj si je želela le, da bi ostala sama s steklenico vodke. Saro naj bi teden dni preživela pri rejnikih, v tem času pa naj bi preverili, ali je Antonio primeren za skrbništvo. Dovolili so ji, da je eno uro na dan preživela s hčerko. V tem času ji je poskušala pojasniti, da bo odslej živela z očetom, čeprav jo je deklica ves čas prosila, naj jo vzame s sabo domov.

Po tednu dni je Sara odšla v Italijo. Gillian se je šele takrat začela zavedati, kaj je storila. Situacija se je še poslabšala, ko ji je tri mesece zatem umrla mama. Svojo osamljenost in žalost je še bolj začela utapljati v alkoholu – do nezavesti. V naslednjih dveh letih ni imela nikakršnega stika s hčerko. Večkrat je klicala v Italijo, a Antonio ni želel niti slišati zanjo. Takrat se je zavedla, da je izgubila hčerko, zato je na hitro spakirala kovčke in odletela v Italijo. Ker je ves denar zapravila za alkohol, je spala na klopeh v parku in ko je le našla pot do Antonievega doma in popolnoma pijana potrkala na njegova vrata, je ta poklical policijo. Gillian je nekako uspelo pobegniti, a je bila prepričana, da Sare ne bo videla nikoli več, zato se je vrnila domov, k alkoholu. Ko se je nekega februarskega jutra leta 2010 prebudila, ni mogla več pogoltniti sline. Nekaj časa se je mučila, nato pa vendarle obiskala zdravnika, ki jo je takoj napotil na urgenco. V bolnišnici so ji povedali, da ima cirozo jeter, težave z ledvicami, da so se ji sesedla pljuča in da ima tekočino v trebušni votlini. Bila je na robu smrti, a je bila tako depresivna, da ji ni bilo mar. Zdravniki so se tri tedne borili za njeno življenje, sledilo je leto dni stalnih hospitalizacij in zdravljenja. Hrepenela je po tem, da bi videla svojo deklico in šele po številnih terapijah je prišla do spoznanja, da alkohol ni rešitev.

Hčerka si je želela domov

Julija leta 2011 je bila ponovno popolnoma trezna. Ko je zbrala dovolj poguma, je poklicala Antonia in me sporočila, da prihaja na obisk. Ta ji je dovolil priti, a ji je zabičal, da bo poklical policijo, če bo samo posumil, da spet pije. Prvič v življenju je hčerko postavila pred alkohol. Roke so se ji tresle, a tokrat od živčnosti, ne zaradi alkohola in komaj je čakala, da bo Antonio hčerko pripeljal v hotelsko vežo, kjer so se zmenili za srečanje. Deklica najprej ni želela govoriti, ko pa jo je Gillian nežno prijela za roko, pa se ji je jezik vendarle razvezal. »Mamica, kje si bila?« jo je vprašala. Skrušena mati ni našla odgovora na njeno vprašanje. Naslednji dve leti sta bili Gillian in Sara v stalnem kontaktu. Mati se je zavedala, da si mora ponovno priboriti hčerkino zaupanje. Šest let za tem, ko jo je zapustila, je bila Sara pripravljena, da obišče svojo mamo. Skupaj sta preživeli šest čudovitih tednov in dan pred odhodom je hčerkica prosila, da bi ostala pri njej. Čeprav je bila nad idejo navdušena, se je zavedala, da to ne bi bilo prav do njenega bivšega partnerja, ki ji je pomagal, ko je potrebovala pomoč. Poleg tega je bila Italija sedaj njen dom, tam si je našla prijatelje. A ker Sara ni odnehala, ji je obljubila, da jo bo pospremila domov in se pogovorila z njenim očetom.

Nove priložnosti ne bo zapravila

Antonio, ki se je ponovno poročil in ima z novo partnerko dva otroka, je prošnjo sprejel neverjetno mirno. Razumel je hčerkine želje in ji dovolil, da se preseli nazaj k mami. Dekleti sta navdušeni odleteli v domači Glasgow in veselo začeli opremljati Sarino sobo. Pri 48-letih je Gillian življenje ponudilo še eno priložnost, ki jo je skesana mati zagrabila z obema rokama. Zaveda se, da jo je alkohol skoraj stal družine in življenja. Hčerki je neizmerno hvaležna, da ji je dala še eno priložnost, da se dokaže – kot mati in kot prijateljica. In tokrat je ne misli razočarati.