Bilo je poleti leta 2010 na otoku Pag, v naselju Gajac. Ta kraj mi je zelo všeč, zato sem želela, da mojo družino na ta prelep košček sveta spremlja tudi moja mama, ki pa se je tega zelo branila, ker je minilo komaj leto dni, odkar je izgubila moža, jaz pa očeta. Prepričana je bila, da se to ne spodobi in in iskala kup izgovorov, da bi ostala doma.

Nekako sem jo le prepričala, za kar nobeni izmed naju ni bilo žal. Dopust je bil res nepozaben. Moj mož se je vrnil v službo, tako da smo ostale same: jaz, moja hči in mama. Cel teden smo se zabavale, vedno smo našle kakšno aktivnost, pri kateri smo se imele res fantastično. Veliko smo se smejale in afnale, tako da me je vse bolelo – a ta bolečina je bila nekaj najprijetnejšega na svetu. Mama se je popolnoma sprostila in si celo nadela obleko ter visoke pete. Težko opišem vsak trenutek, a bilo mi je zelo lepo. Hvala ti, mama.