Šele sedaj, pri 29-ih letih, lahko vidim in razumem, kaj je pri svojih 19-ih doživljala moja mama. Takrat je namreč rodila svojo prvorojenko - mene. Pri rosnih 19-ih ni imela možnosti, da bi se družila s svojimi kolegicami, raziskovala svet, kaj šele žurala. Odgovornost do hčerke ji je to vzela in zavestno je vse ostalo dala na stranski tir. Svojo nalogo je ob podpori očeta opravila odlično. Oče, ki je 8 let starejši od nje, ji je bil v veliko oporo takrat, ko je ostala popolnoma sama in je imela le eno vlogo: vlogo mame, čeprav je bila v resnici še sama otrok.

Ne bom pozabila časov v osnovni šoli, ko so me po vsakem roditeljskem sestanku sošolci vedno zafrkavali, da je moja mami seksi, seks bomba, da bi jo … To me je takrat blazno motilo, danes pa se teh časov spominjam z nasmeškom. Ko sem že pri spominih, mi še eden nikakor ne gre iz glave. Imela sem nekje 16 ali 17 let, ko sva z mamo nekega dne vstopili v banko, da bi dvignila denar za na morje. Ker je bilo vroče in je vedno hvalila eno mojih poletnih oblek, sem jo prosila, naj jo ta dan obleče ona. Na njej je izgledala še lepše, kot na meni, saj je bolj poudarile njene malenkost večje obline. Za pultom je sedel šarmanten in simpatičen mladenič, ki naju je širokoustno pozdravil in občudoval. Ko je mama predala dokumente, na katerih je bil razviden datum rojstva, je mladenič osladno pohvalil njen izgled in mladosten videz, za kar se mu je zahvalila, jaz pa sem si v ozadju mislila: »Smotko, nimaš več šans pri meni in ne pri njej, halooo ženska je poročena!?«

Kot bi me tip slišal, je rekel mami: »Tudi vašo kolegico moram pohvaliti ... Se odpravljata kam na lepše? Imata morda pol ure časa, da vaju povabim na pijačo?« Midve sva se seveda spogledali in se začeli naglas smejati. Mislim, da je bil gospodič tistih 30 sekund precej rdeč v obraz, potem pa je končno vprašal, če je morda postavil napačno vprašanje. Mama mu je ljubeznivo razložila, da načeloma nosi poročni prstan, ki ga je tokrat slučajno pozabila doma in da je 'kolegica', kot me je imenoval, njena 17-letna hčerka. Gospodič ni mogel verjeti. Osupnil je, se nama opravičil ter razložil, da sva videti kot prijateljici in da ni imel slabih namenov. Mami je seveda prijalo, da je mladenič pohvalil njen izgled, meni pa je bilo še nekaj dni za tem nerodno, še posebno, ko sva to pripovedovali očetu.

To je le ena od podobnih prigod, ki so se mi kot najstnici dogajale v družbi moje mame, danes pa sem deležna komentarjev, da sem vso lepoto podedovala prav po njej. Pred dobrim mesecem sem tudi sama postala mama in zato toliko bolj razumem, kakšno vlogo je imela moja mama, ko me je pri 19-ih letih dobila v naročje. Sama sem deset let starejša stopila v starševsko vlogo in kljub starosti se sprašujem, ali bom znala, zmogla in kos tej nalogi. Rada bi se zahvalila svoji mami za pogum, ki ga je takrat imela. Z vašo nagrado bi ji rada vrnila vsaj en zamujen večer zabave.