Kako gre že tista, ki smo jo prepevali v vrtcu? In zato nikdar, mamice ne dam, eno le na svetu širnem, mamico imam. (smeh) Tega se zavedam šele 10 mesecev. Vedela sem, da je mama ena sama, ampak kaj pomeni biti mama, se zavedam šele zadnjih 10 mesecev in zato svojo mamo še toliko bolj spoštujem, cenim in sem ji hvaležna za vse.
Kako bi opisala svoj odnos z mamo?
Moja mama je moja zelo dobra prijateljica. Vedno sva se odkrito pogovorili o vsem. Ko pa je začutila potrebo, da pokaže, da je ona mama in jaz otrok, pa tudi ni pretirano skoparila z besedami. (smeh)
Sta že od nekdaj tako povezani?
Seveda, odkar pomnim!
Kaj ti je, ko si bila še najstnica, mama največkrat očitala?
Kaj točno ne vem, vem pa , da so bile besede velikokrat takšne- da bi Bog dal, da boš nekega dne imela hčerko, ki bi bila taka kot tiJ hehehe….želje se uresničujejo.
Nam zaupaš kakšno neumnost, ki si jo ušpičila, in mami ni bila najbolj po godu?
Pri 15 letih sem se samoiniciativno tetovirala. Ja, tistega 'slavnega' delfinčka. No, tistega dne se zelo dobro spomnim. (smeh) In ko zdaj samo pomislim na to, da mi bo nekega dne brez dovoljenja kaj podobnega naredila Šajana … Ojoj, kar zmrazi me. Dobro sem jo odnesla. (smeh)
Kdaj pa je bila mama nate najbolj ponosna?
Vedno je bila ponosna tako name kot na brata. Kadar sva kaj naredila prav, naju je vedno znala pohvaliti, ko sva ustrelila kakšno 'mimo', naju je vedno znala pograjati. Zagotovo pa je bila najbolj ponosna takrat, ko je postala babica.
Ti je kdaj preveč 'solila pamet' zaradi tega, kako se oblačiš ali kako si videti?
To mi zna še danes, ampak sedaj jo razumem. Prej mi nikakor ni šlo v glavo, kako lahko pri 30 letih mama še vedno vpraša, če sem oblekla spodnjo majico, da me ne bo zeblo. (smeh)
Kot glasbenica na odru večkrat pokažeš tudi nekaj gole kože. Jo je to kdaj motilo?
Nikoli! Doma nismo bili nikoli konzervativni. Če pa bi moje oblačenje preseglo mejo dobrega okusa, bi pa seveda to jasno in glasno povedala.
Ko sta se skregali, katera je bila bolj trmasta in katera se prej ohladi?
Nikoli se nisva skregali tako, da ne bi govorili. Morda dve, tri minute, to je bilo največ. Največkrat seveda jaz popustim, kajti ona je le mama in njo moram spoštovati. Takšno je nenapisano pravilo in jaz se ga skušam držati.
Zdaj si mama tudi sama. Si želiš, da bi postala prav takšna, kot je bila tvoja mama Daška?
Takšna zagotovo ne bom, pa se lahko še tako trudim, kajti konec koncev tudi časi so drugačni. Upam in želim pa si, da bi bila vsaj približek temu. Se bom trudila po svojih najboljših močeh.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV