Manca, si nekdanja profesionalna atletinja, danes pa osebna trenerka in motivatorka. Na svoji atletski poti si osvojila več državnih rekordov in redno tekmovala na evropskih in svetovnih prvenstvih. Kaj, bi rekla, je bilo v tistem obdobju najdragocenejša lekcija, ki si se je naučila in ki ti pride prav še danes?

Nedvomno sem se s športom naučila poslušati sebe. Proti koncu sem imela veliko poškodb in s tem sem se naučila ustaviti in si prisluhniti. Ko sem bila na začetku profesionalne poti, so me naprej gnali rezultati in takrat se nisem želela ustaviti. Vedno sem šla z glavo skozi zid … Potem pa sem po toliko letih ponavljanja enakih vzorcev ugotovila, da tako ne bom prišla daleč in da je zelo pomembno poslušati tudi sebe in svoje telo. In to mi pride prav še danes. Ko začutim, da sem utrujena, da sem imela dan, poln obveznosti, grem raje ven na daljši sprehod, meditiram ali pa opravim raztezne vaje ter fizično težji trening načrtujem za naslednji dan.

Atletika pa je bila zagotovo tudi eden od dejavnikov, ki so te izoblikovali v osebo, kakršna si danes. Katere lastnosti pripisuješ svoji športni preteklosti?

Menim, da sem z atletiko oblikovala svojo vztrajnost, ki je ključnega pomena za dosego rezultatov na katerem koli področju. Tudi ko rezultati niso bili najbolj blesteči, sem vztrajala in nisem obupala. Druga pomembna stvar pa je to, da sem se naučila postaviti zase. Kot športnik izpopolniš svoj karakter in postaneš »trden«.

Skrb za zdravje in telo je nekaj, čemur se posvečaš že vse življenje. Kaj je po tvojem mnenju največja zmota pri večini ljudi, ko gre za hujšanje ali preoblikovanje telesa? Ali preveč kompliciramo?

Najhujše je, ko se ljudje lotijo sprememb z napačnim mišljenjem. Na primer: moram trenirati, moram zdravo jesti, moram se držati vseh pravil, ne smem izpustiti nobenega treninga več, ne smem se več pregrešiti … Prav s tem sami nad sabo ustvarijo pritisk. Boljše je besedo MORAM zamenjati z besedo LAHKO. Potem ne čutimo takšnega pritiska. Lahko opravim trening, lahko jem uravnoteženo prehrano … Občutite razliko? Predvsem pa tudi želijo, da rezultati pridejo čez noč. V procesu je treba uživati in biti pozoren na majhne spremembe. Ves čas moramo biti potrpežljivi in hvaležni za vsak dan, ko nam uspe nekaj dobrega narediti zase in za svoje boljše počutje. Predvsem ženske kompliciramo, namesto da bi samo začele in tako vsak naslednji dan postajale boljša različica sebe!

'Self-care' je v zadnjem letu postal izraz, ki ga slišimo vedno pogosteje. Kako skrbiš zase – poleg vadbe in zdrave prehrane, seveda?

Večina ljudi pozablja nekaj zelo pomembnega: da je za spremembo poleg prehrane in pa vadbe pomemben tudi način razmišljanja. Če smo ves čas negativni, si govorimo nespodbudne besede in nismo zadovoljni z majhnimi spremembami, tudi volja do treningov in uravnotežene prehrane upade. Predvsem pa se moramo zavedati, da ne moremo biti vsak dan 100-odstotni. Pridejo dnevi, ko smo zelo motivirani in imamo občutek, da lahko premikamo gore … Pridejo pa dnevi, ko nimamo motivacije in se ne počutimo najbolj energične. Ampak treba se je zavedati, da s tem ni nič narobe. Pomembno je edino to, da se nam uspe spet spraviti na pravi tir in da vztrajamo dalje.

Kako lahko po tvojih izkušnjah v naš vsakdan vnesemo majhne spremembe in poskrbimo, da 'self-care' postane dnevna navada?

Tako, da začnemo z majhnimi koraki. Da v svoj vsakdan vnesemo majhne navade, ki so ključne za dolgoročen napredek. Seveda pa je lažje in priporočljivo, da na začetku najdemo program, ki nas vodi, usmerja in motivira. Začetek je težek, predvsem za nekoga, ki nima dovolj izkušenj z vadbo in ne ve, kako jo pravilno izvajati. Ravno zato sem tudi sama ustvarila program, ki ti pri tem pomaga in s katerim premagaš svoje občutke nelagodja ob začetku vadbe.

Kako pomembna se ti zdi (zlasti v teh časih) dnevna rutina? 

Dnevna rutina je ključnega pomena za dolgoročne rezultate. Če se bomo opirali samo na motivacijo, na dolgi rok ne bomo dosegli dobrih rezultatov. Motivacija pride in gre … Dnevna rutina ostaja. Da jo oblikujemo in utrdimo, pa jo moramo vsak dan 'negovati'. To ne pomeni vsakodnevnih težkih treningov. Ključne so majhne navade, kot so dnevni sprehod, zaužitje zdravega obroka, dihalna sprostitev, vnos zadostne tekočine in podobno. Majhni koraki nas pripeljejo do velikih rezultatov.

Sta del rutine zate tudi kuhanje in prehrana?

Vsekakor. Si to, kar ješ. In to res drži! Na dan, ko jemo hitro hrano in nezdrave prigrizke, smo manj motivirani, nimamo veliko energije in dobre samopodobe. Ko jemo zdravo, uravnoteženo in raznovrstno hrano ter spijemo dovolj tekočine, pa smo energični, pozitivni in pripravljeni na nove zmage.

Se ti zdi, da se premalo zavedamo tega, da prav skrb zase skriva veliko odgovorov, ki jih iščemo? Da je skrb zase povezana z odnosi, ki jih imamo z drugimi, in da to, kakšen odnos imamo do sebe, vpliva na vsa ostala področja?

Seveda. V prvi vrsti moramo sprejeti odgovornost zase in za svoja dejanja. Mi smo tisti, ki krojimo svoje življenje, in ne drugi. In ko vlagamo trud vase, to notranje zadovoljstvo kažemo navzven in dobro energijo prenašamo na druge. Potem se tudi drugi drugače odzivajo do nas, komunikacija je boljša, nismo tako napeti in razdražljivi, hkrati pa to vpliva na vsa ostala področja, denimo na uspešnost v službi pri novih projektih in premagovanju vsakodnevnih ovir.

Morda bi morale spremeniti tudi pogled na hujšanje. Da se ga ne lotevamo toliko zaradi samega videza in drugih, ampak bolj zaradi počutja, zdravja in vpliva spremembe življenjskega stila na druga področja v našem življenju. 

Se strinjam. Zdi se mi, da se punce vse pogosteje primerjajo z drugimi in potem ne vidijo več svoje vrednosti. Rade bi bile čez noč videti tako kot kakšna vzornica na slikah na Instagramu ... Ko se pogledajo v ogledalo in niso takšne, se počutijo nesrečne in nesamozavestne, začetni korak pa je še težji, kot je bil pred tem. Postati moramo najboljša različica sebe in ne kopija nekoga drugega. V tem trenutku mi pride na misel rek 'bodi to kar si, vsi ostali so že zasedeni' ali pa 'bodi sam svoj heroj'. Primerjanje z drugimi je samo potrata energije.

Eden pomembnejših učinkov fizične aktivnosti je zagotovo tudi njen vpliv na duševno zdravje. Bi morali to bolj poudarjati?

Seveda. Sploh v tem hitrem času, v katerem živimo, so pogoste stresne motnje, tesnobnost in depresija. Duševno zdravje je neločljiv del vsakega posameznika. Od duševnega zdravja so odvisni naša sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, naši odnosi z drugimi. Res je pomembno vlagati trud vase. Gibanje, prehrana in miselnost zelo vplivajo na naše duševno in seveda tudi na telesno znanje.

Zakaj je po tvojem mnenju tako težko biti iskren do sebe pri vprašanjih, kdo smo, kako skrbimo zase in kako reagiramo v določenih situacijah?

Zdi se mi, da vse bolj stremimo k perfekcionizmu, hkrati pa se bojimo padcev. In ravno zaradi tega se oddaljujemo od sebe. Strah nas je neuspeha in zato neprestano ostajamo v stanju ugodja. Po drugi strani pa menim, da je v teh časih kar precej ekstremistov in tudi izgorelosti – namesto da bi se ustavili in se povezali sami s seboj, nenehno bežimo od sebe. Bežimo v šport, bežimo v prenajedanje, stradanje, v druge zasvojenosti. Včasih se je težko soočiti s seboj in s svojimi čustvi. Vsak, ki se s tem sooči in mu to uspe, je potem seveda mirnejši, se bolj spoštuje in sprejema boljše odločitve. Doživi vsak dan posebej.

Pogosto si v stiku z mladimi dekleti, ki želijo izklesati svoje telo. Kakšne so po navadi njihove želje in pričakovanja? So realne?

Punce se preveč primerjajo z ostalimi in to vodi v depresijo, prenajedanje, hujšanje … Zdi se mi, da je zaradi družbenih omrežij tega ogromno med mladimi, pa tudi med starejšimi ženskami. Na družbenih omrežjih večina punc prikazuje nerealna življenja, same lepe stvari, popolno postavo … Zato so potem tudi pričakovanja deklet podobna. Premalo pa se zavedajo, da to ni realno. Da so tudi ta dekleta ranljiva in da morda v živo niso videti tako kot na slikah. Pričakovanja so potem nerealna. Ne zavedajo se, da je pomembnejše od vizualne podobe to, da se dobro počutijo v svoji koži, da so vredne in da so edinstvene točno takšne, kot so!

Se že bolj zavedajo, da je vitka postava tek na dolge proge in da bližnjice ne obstajajo?

Ko to dojameš si zame zmagovalec. Proces ne sme biti zgolj pot do cilja, ampak veselje. Vsak dan moraš uživati v tem, da premikaš svoje telo ter da vanj vnašaš hranljive obroke in dovolj tekočine.

Pred nami so spomladanski meseci, ko marsikdo začne zagreto telovaditi in hujšati. Opažaš tudi sama v tem času največ povpraševanja?

Žal bi večina rada  bila videti 'fit' samo poleti oziroma se začnejo zavedati svoje nepripravljenosti takrat, ko morajo obleči kratke hlače, kratke majice in kopalke. Moram priznati, da se večina, ko začne trenirati z mano,  želi gibati in skrbeti zase vse leto. Ljudje namreč dojamejo, da pri vadbi ne gre le za to, kako si videti, ampak za celotno življenjsko energijo in uspeh v širšem smislu.

Če bi lahko z ljudmi delila le en nasvet o vadbi, kateri bi to bil?

Svetovala bi, naj vsak poišče ustrezno gibanje zase. Gibanje niso samo skupinska vadba, fitnes, tek itd. – če nekdo rad pleše, naj pleše, če rad hodi v hribe, naj hodi. Naj počnejo tisto, kar jih zares veseli! Rešitev ni v tem, da se ženska loti teka samo zato, ker je prebrala, da je za hujšanje dober tek, in potem se loti teka, čeprav ga sovraži. Seveda hitro obupa, ker v tem enostavno ne uživa. Na dolgi rok to ne deluje. Predvsem pa ne iščite izgovorov, ampak samo začnite.  Vsi smo bili nekoč na začetku. Verjamem, da vam bo uspelo.