Živimo v prostoru in času, ko so pričakovanja družbe, družine in okolice velika. Opravljanje mnogih različnih vlog predvsem ženskam pogosto govori, da nismo dovolj dobre, da ne izpolnjujemo "njihovih" pričakovanj, kako bi morale živeti . Vse to pa nas pripelje do tega, da izgubimo stik same s sabo, da se ne zavedamo, da smo dovolj ...  Ali je to res tisto, kar si želiš zase v tem življenju? Prvi korak do tega, da nekaj spremeniš, je trenutek zavedanja. Da se začutiš. Da prepoznaš, kaj zares želiš in česa ne. Da prepoznaš občutke, ki te želijo ustaviti, še preden te ustavi konkretna situacija, npr. bolezen, izčrpanost, depresija, izguba ... 

Včasih slišim, da je dandanes nemogoče biti prijazen do sebe. Jaz pa sem spoznala, da je dandanes nemogoče biti neprijazen do sebe. Ko začutiš, da tako ne želiš več nadaljevati, takrat postopoma začneš raziskovati sebe. Začneš postopoma manj misliti in več čutiti ... Zaveš se, koliko življenja je v tebi. Na tej točki je ključno, da vztrajaš in si potrpežljiva s sabo. Zanimivo je, da takrat, ko enkrat stopiš na pot zavedanja, ni poti nazaj. Takrat se začnejo odpirati priložnosti, ko odkrivaš vse tiste pozabljene in skrite dele sebe. Znova se spomniš kaj pomeni lahkotnost, ki si jo davno nekam "zaklenila". In to je ta pot, na kateri se zaveš svoje vrednosti. Zaveš se, da imaš moč misli in čutenja. Zaveš se, da tvoja energija teče v smeri tvoje pozornosti. Zaveš se, da si dovolj. Postaviš si (nove) prioritete in spoznaš, da takrat, ko ne napolniš svoje posode, ne moreš delovati za druge. Dojameš, da se vse zunaj tebe dogaja zate. Da (znova) odkrivaš in razvijaš svoje potenciale. 

Kaj je 'self-care'?

To je vsekakor potovanje brez končnega cilja. Gre za proces in ne nekaj, kar se zgodi čez noč. To je način življenja. Vsekakor pa je od vsega najbolj dragocen ta stik s sabo. Da ugotoviš, kaj je tisto "res tvoje". Kaj je tisto, kar resonira s tabo in napolni tvoj prostor? Kaj je tisto, s čimer na najprijetnejši način neguješ sebe? Ko namreč začutiš svojo Vrednost, takrat odkriješ tudi svoje meje in jih začneš skrbno varovati. Naučiš se na nežen način povedati "ne". Brez občutkov krivde. 

Zakaj je v praksi to za marsikoga tako težko? Mislim, da je to ravno zaradi tega, ker smo bili naučeni, da delujemo "iz glave" in ne iz srca. Iščejo se instantne "rešitve" in preveč radi se držimo udobja. Ljudje zelo radi sledijo nekim vzorcem, nekim programom. Vendar pozabljamo, da je vsak od nas unikaten in da ni nujno, da v danem trenutku tudi mene napolni tisto, kar izpolni nekoga drugega. Mislim, da je vse preveč primerjanja in da smo premalo v stiku z naravo. Elementi narave nam namreč pomagajo, da se okrepimo v čutenju. Da se zavemo cikličnosti in povezanosti. Mislim, da je to tudi najpomembnejši del 'self-care' rutine. Da izstopiš iz vloge žrtve, iz svoje otopelosti, iz "težkih" situacij in omejujočih vzorcev ter se povežeš ... S sabo in naravo. Da najdeš to pretočnost energij. Da odpustiš vse, kar ti ne služi, in narediš prostor za novo ...

Zame 'self-care' pomeni vzdrževanje pristnega stika s svojo intuicijo, ki mi narekuje, kdaj naj upočasnim in kdaj naj pospešim. In ravno ta povezava je ključna za to, da začutim, katere vibracije me podpirajo in katere ne. Svojo 'self-care' rutino sestavljam v skladu s svojimi občutki. Vsekakor dan začnem z zavedanjem, da sem dobila še eno priložnost, da ustvarim nekaj čudovitega – pa naj je to le v mojem svetu ali pa se tudi izrazim v svet. Zavedam se, kako dragoceno je, če se zjutraj uglasim z želeno vibracijo. Ne izpustim meditacije in jutranjega teka, ko se povežem z elementi narave. Mnogi mi ob tem rečejo: pa kje najdeš ta čas?! In takrat odgovarjam, da nimam časa, da ne bi imela tega časa! To je prostor, kjer kreiram svoj dan. To je prostor, kjer pridem v svoje središče, v višjo vibracijo. 

'Self care' ni le zdrava prehrana, vadba, meditacija ... Ampak tudi nekaj tako preprostega, kot je na primer uporaba maskare in šminke. Dejstvo je namreč, da se takrat, ko smo urejene, takoj počutimo močnejše in samozavestnejše. Moje oblačenje in skrb za videz že dolgo nista nekaj, kar bi opravila kar mimogrede. Ko izbiram obleko, jo izberem z namero, da me podpre v mojem počutju in pri mojem delovanju. Ko negujem svojo kožo, nanesem maskaro in šminko ter dodajam detajle (ali pa nič od naštetega), naredim vse to zato, da poudarim svoj notranji sijaj. Kar koli izbiram zase, izbiram z zavedanjem, da je vse tu, da mi služi. Spoznala sem, da lahko šele takrat, ko se dobro počutim, delujem kot najboljša verzija sebe in od tega lahko vsi, ki se jih dotikam s svojo vibracijo, dobijo tiste "polne" impulze topline.

Skrb zase izhaja v bistvu iz ljubezni do samega sebe. Iz spoštovanja do sebe. To je prisotno takrat, ko brezpogojno sprejmeš sebe kot celoto. Šele ko objameš vse – tudi tiste izgubljene, ranjene in pozabljene dele sebe – začutiš izpolnjenost, ki vedno pride iz globin čutenja in ne od zunanjih dosežkov. Takrat te preplavita občutek svobode in zavedanje, da si dovolj. 

Poseben izziv v tem času pa je vsekakor: Biti. V trenutku tukaj in zdaj. Biti polno prisoten pri tem, kar počneš. Na ta način ne pršimo svoje energije. Na ta način smo v svoji moči, v svojem čutenju in ustvarjamo višje vibracije, ki ustvarjajo "tiste" izkušnje izpolnjenosti. Vedno imamo možnost izbire. Izberimo svobodo in z njo bo prišel tudi občutek varnosti. In ne obratno.

Premalo se zavedamo tega, da se prav v skrbi zase skriva toliko odgovorov, ki jih iščemo.  'Self-care' je povezan z odnosi, ki jih imamo z drugimi. Kajti ravno to, kakšen odnos imamo do sebe, vpliva na vsa ostala področja delovanja in bivanja nasploh. V nas so namreč prepričanja, ki ustvarjajo našo vibracijo in našo realnost. Ko pridemo do točke Zavedanja, nas pot potem pelje do naslednjega koraka – to je redefiniranje lastnih prepričanj. Za začetek si je dobro odgovoriti na vprašanje: kaj zame pomeni biti srečna? In ali verjamem, da je to moja pravica in dolžnost?

Večkrat vidim, da ljudje skrb zase še vedno povezujejo s sebičnostjo. To so prepričanja, ki ne služijo nikomur in ki prosijo po tem, da jih spremenimo. Še vedno pa je največji izziv biti iskren do sebe pri vprašanjih, kdo smo, kako skrbimo zase in kako reagiramo v določenih situacijah. Z iskrenostjo namreč odkriješ tudi svojo šibkost in ranjenost. In prav tukaj je izziv, da z razumevanjem objameš vse te svoje dele in sprejmeš sebe v celoti.

V mojem svetu je (bilo) veliko žensk, od katerih sem se učila. Predvsem sem se učila, kako sebe postaviti na prvo mesto. Priznam. Še vedno se najdejo situacije, ko odpovem in (se) razočaram. Vendar sedaj mnogo hitreje prepoznam izzive in tudi to, kako sem lahko v neki situaciji vseeno prijazna s sabo.  Moje vzornice so ženske, ki se zavedajo svoje vrednosti, edinstvenosti, cikličnosti in tega, kaj pomeni biti na višji vibraciji. Občudujem ženske, ki razvijajo svoje potenciale in ustvarjajo skozi svojo najboljšo verzijo sebe. Občudujem ženske, ki stremijo k občutkom čiste svobode. So pa trenutki, ko se ustavim in samo opazujem svojo 6-letnico, ki uživa v svojem plesu, petju in ustvarjanju, kot da ji pripada vsa sreča tega sveta. Takrat začutim njen žar in samo srkam ta blagoslov Življenja: "Biti in izkušati."

In je že tako, da sta včasih za to, da napolnim svoje baterije, dovolj že zavestni vdih in izdih, spet drugič skodelica dobre kave ali kvalitetna meditacija ...  Pride pa dan ali večer, ki ga preživim v družbi prijateljic v stilu: "Girls just wanna have fun!" (Op. a. "Dekleta bi se samo rada zabavala!") Ljubim te občutke svobode! In naj ravno te pomladne vibracije prinesejo inspiracijo, da najdeš tisto, kar je tvoj 'self-care'. Da najdeš svoj stik s sabo, da uživaš v svojem (dnevnem) ritualu in zasiješ v svojem polnem sijaju.