Hitra moda in vpliv na okolje: Količina zavrženih oblačil se tudi v Sloveniji povečuje

Hitra moda je v zadnjih desetletjih postala prevladujoč trend v tekstilni industriji, ki se odlikuje po nizkih cenah, hitri produkciji in kopiranju modnih trendov z modnih brvi. Ta model poslovanja ima visoko ceno za okolje in družbo.

Globalno gledano, je tekstilna industrija eden največjih onesnaževalcev vode in odgovorna za velik delež emisij toplogrednih plinov. Tudi v Sloveniji se ta problematika odraža v naraščajočih količinah tekstilnih odpadkov in onesnaževanju okolja. Čeprav natančni podatki za leto 2025 še niso na voljo, trendi kažejo na nadaljnjo rast količine zavrženih oblačil, če ne bomo sprejeli ustreznih ukrepov.

Hitra moda ima več negativnih vplivov na okolje. Poleg že omenjenih vplivov, je pomembno izpostaviti tudi problem mikroplastike, ki se sprošča iz sintetičnih oblačil med pranjem. Ta mikroplastika konča v oceanih in prehranski verigi, kar ima lahko dolgoročne posledice za zdravje ljudi in živali.

Poraba vode: Proizvodnja oblačil zahteva ogromne količine vode, kar prispeva k pomanjkanju vode v nekaterih regijah.

Onesnaževanje vode: Tekstilna industrija uporablja številne kemikalije, ki onesnažujejo vodne vire.

Emisije toplogrednih plinov: Proizvodnja in transport oblačil prispevata k emisijam toplogrednih plinov.

Tekstilni odpadki: Velike količine zavrženih oblačil končajo na odlagališčih, kar predstavlja okoljski problem.

Mikroplastika: Oblačila iz sintetičnih materialov sproščajo mikroplastiko, ki onesnažuje oceane in prehransko verigo.

Hitra moda ima tudi negativne socialne posledice. Pogosto se proizvodnja oblačil seli v države v razvoju, kjer so delovne razmere slabše in plače nižje. To lahko vodi do izkoriščanja delavcev, pride pa lahko celo do kršenja človekovih pravic. Poleg tega hitra moda spodbuja potrošništvo in ustvarja kulturo odmetavanja, kar ima negativne posledice za družbo kot celoto.

Za zmanjšanje negativnih vplivov hitre mode je pomembno spodbujati trajnostne alternative. To vključuje nakup oblačil iz trajnostnih materialov, kot so organski bombaž, lan in konoplja, ter podporo lokalnim proizvajalcem. Pomembno je tudi podaljšati življenjsko dobo oblačil z recikliranjem, popravilom in izmenjavo oblačil.

Za zmanjšanje količine zavrženih oblačil v Sloveniji je potrebno sprejeti več ukrepov. Ključnega pomena je ozaveščanje potrošnikov o problematiki hitre mode in spodbujanje nakupa trajnostnih oblačil. Prav tako je pomembno vzpostaviti učinkovit sistem za zbiranje in recikliranje tekstilnih odpadkov.

Zmanjšanje količine zavrženih oblačil.

Ozaveščanje potrošnikov o problematiki hitre mode.

Spodbujanje nakupa trajnostnih oblačil.

Uvedba sistema za zbiranje in recikliranje tekstilnih odpadkov.

Podpora lokalnim proizvajalcem in oblikovalcem.

Izobraževanje o pravilnem vzdrževanju oblačil za podaljšanje njihove življenjske dobe.

Eden glavnih izzivov pri prehodu na trajnostno modo je spreminjanje nakupovalnih navad potrošnikov. Potrebno je ozaveščanje o pomenu trajnostne potrošnje in spodbujanje nakupa kakovostnih oblačil, ki imajo daljšo življenjsko dobo.

Tudi pri nas se trudimo biti trajnostni. Ravno ta teden obeležujemo Zeleni teden, ki ga bomo pospremili z raznolikimi aktivnostmi, med njimi pa bo tudi izmenjevalnica oblačil, o kateri si boste več lahko prebrali že zelo kmalu!

 Vir: earth.org