Čeprav je nosila oblačila konfekcijske številke M, oziroma izraženo v številkah 38/40, je bila ves čas izpostavljena pritiskom, da mora shujšati, zaradi česar se je dolgo spopadala z depresijo in motnjami prehranjevanja. Nekaj časa je razmišljala celo o tem, da bi se raje prijavila v agencijo, ki najema manekenke z obilnejšo postavo oziroma tako imenovane 'plus size' modele, da bi lahko normalno in v miru jedla. Danes 26-letna Leanne Maskell, nekdanja manekenka iz mesta Coventry v Veliki Britaniji, je pred nedavnim gostovala v oddaji, posvečeni modi, ki jo vodi Lorraine Kelly. Predstavila je svoj knjižni prvenec Manifest o manekenstvu, svojevrstni vodič o tem, kako se izogniti izkoriščanju v modni industriji. V knjigi je predstavila tudi temne strani modne industrije, kateri je posvetila polovico svojega mladega življenja.

Leanne se je z manekenstvom začela ukvarjati, ko ji je bilo 13 let. Po ločitvi staršev se je z materjo preselila na Ciper in kljub temu da deklica ni bila preveč navdušena, jo je mama prijavila v modno agencijo ter kmalu po prvih kastingih podpisala dolgoročno pogodbo za delo pri njih. Že v času, ko je še obiskovala tečaje manekenstva, so jo za svoje kampanje nejamale razne revije in modni ustvarjalci, sčasoma pa je dobila celo priložnost, da se pojavi v modni bibliji Vogue ter da predstavlja oblačila nekaterih najbolj znanih modnih spletnih prodajaln, kot so Asos, Nasty gal, Boohoo.com in Urban outfitters.

Strogo hujšanje

Čeprav je bila še najstnica, so delodajalci od nje pričakovali, da bo v bokih izgubila vsaj tri centimetre. To je bil namreč pogoj za stalno mesto v eni izmed uglednih modnih revij. Sprva je njihovo zahtevo zavrnila, a se je bila na koncu zaradi vse hujšega čustvenega pritiska agenta, ki je skrbel za njeno kariero, prisiljena strinjati. Grozil ji je namreč, da ne bo izgubila le dela, temveč tudi mesto v agenciji, če ne bo sprejela njegovih zahtev.

Nato so ji iz agencije redno začeli pošiljati elektronska sporočila z zahtevami o njenem dnevnem jedilniku, vadbi, tedensko je morala prihajati na meritve telesne teže. Začela je sovražiti svoje življenje, ki se je vrtelo samo še okrog merjenja in seštevanja kalorij, ki jih je zaužila preko dneva. Vse to je vodilo v začaran krog depresije, anoreksije in bulimije, iz katerega dolgo ni našla izhoda.

"En dan sem strogo pazila, kaj sem dala v usta, nato pa sem po merjenju, ki je zadovoljilo apetite mojih agentov, odšla v trgovino in si kupila ogromno čokolado ter jo naravnost zbasala vase," je pripovedovala Leanne. Čeprav je po dveh mesecih izgubila zahtevane tri centimetre v bokih, so ji dejali, da mora izgubiti vsaj še dodatna dva centimetra, če želi nadaljevati z delom in dobivati pogodbe. Angažirala je celo osebnega trenerja, za katerega je plačevala po 100 britanskih funtov (115 evrov) na trening, da bi ugodila delodajalcem.

Delala naj bi brez plačila

"Želela sem, da bi lahko vsaj pri 18 letih vsem dejala, da teža ni moja težava. Na začetku sem rekla 'ne', a oseba, ki je bedela nad mojo kariero, me je nadirala toliko časa, da sem se začela počutiti skrajno slabo," je povedala Leanne in dodala, da je hitro razvila motnje hranjenja, s katerimi se po njenih besedah bori kar 68 odstotkov deklet v modni industriji. Vrhunec vsega pa je bil, ko je svojega agenta vprašala, koliko prihodka lahko pričakuje od pojavljanja v revijah, ta pa ji je odgovoril, da modeli za to niso plačani.

"Dobro. Če prav razumem, bi torej radi, da stradam in poleg tega še delam brez plačila?" se je takrat vprašala Leanne, vendar se ni mogla odpovedati temu, kar je počela, saj je manekenstvo takrat že postalo del njenega življenja. Postala je odvisna od nenehne želje po odobravanju in kot je dejala, se je iz tega pekla zelo težko rešiti. Tekom svoje kariere modela se je srečevala s številnimi zelo neprijetnimi in nelagodnimi situacijami. V knjigi je opisala, kako je pri zgolj 13 letih nekoč zgoraj brez stala pred dvema moškima in si z rokama zakrivala prsi, medtem ko sta se onadva smejala in ji govorila, da sta v resnici geja, čeprav sta njeni 18-letni prijateljici ponudila 10 tisoč funtov (11.500 evrov) za spolni odnos z njima. Dekletom je namreč rečeno, da lahko dobro zaslužijo tudi med tednom, če želijo iti v klube, kjer se zbirajo bogataši. Tam naj bi dobile "brezplačno večerjo, alkohola in drog pa kolikor jim srce poželi", je poročal Daily Mail.

"Čeprav se ne zdi tako, delo modela ni ravno dobro plačano in dekletom, ki se ukvarjajo s tem nekaj ur, ni lahko slišati, da lahko za eno noč v prestižnem klubu dobijo 10 tisoč funtov," je novinarjem Daily Maila zaupala Leanne ter dodala, da so še posebej pereč problem davki: večina deklet namreč verjame, da jih plača agencija, preden jim nakaže plačilo za opravljeno delo, vse dokler v nekem trenutku na njihova vrata ne potrkajo izterjevalci s pozivom k čim prejšnjemu plačilu obveznosti do države.

Sama je, kot je dejala, želela z delom modela zaključiti takoj, ko se je vpisala na študij prava na univerzi Queen Mary's v Londonu, a so jo nato ponovno zvabili v agencijo in je še nekaj časa delala zanje. A ko je zaključila s študijskimi obveznostmi, je modne brvi in fotografske bliskavice zamenjala za delo v odvetniški pisarni in se odločila napisati vodnik, s katerim bi se dekleta, ki se podajajo na pot manekenstva, lahko izognila izkoriščanju v svetu modne industrije.