Hren so že stari narodi uporabljali v zdravilstvu, predvsem svež hrenov koren kot sredstvo proti skorbutu, pri pljučnih, kožnih in mnogih drugih obolenjih. Danes pa je ta zel čez leto prav nesramno zapostavljena in se nanjo razen izjemoma niti v sanjah ne spomnimo; svežo korenino hrena namreč razen ob veliki noči težko dobimo v trgovinah, kako je videti rastlina v naravi, pa vedo le še redki.

Od kod izvira in kje ga najdemo?

Navadni hren je trajnica iz družine križnic, kamor spadata na primer tudi gorčica in zelje. Rastlina najverjetneje izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije, razširili pa so jo po vsem svetu. V srednji Evropi jo uporabljajo od srednjega veka, v Slovenijo pa je prišla iz Rusije, od koder izvira tudi njeno ime. Ko poper še ni bil splošno dostopen in dovolj poceni, je bil hren z gorčico edina ostra začimba v Evropi. Če vam ni dovolj, da nariban hren enkrat na leto postrežete na praznični mizi, temveč vas zanima, kako je ta zdravilna rastlina videti v svojem naravnem okolju, ga lahko najdete na travniku, kjer zraste tudi do višine metra. Gojijo ga predvsem zaradi velike bele korenine, ki sama po sebi nima posebnega okusa, ko pa jo nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse. Nariban hren začne hitro temneti, saj na zraku oksidira, gorčična olja pa začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (smetano, majonezo, jabolki ...) ali pa pokapljati z limono ali kisom.

Zakaj ga uporabljamo?

Poleg ostrih gorčičnih olj hren vsebuje še veliko vitamina C, kalij, vitamine skupine B in druge učinkovine, zato je zelo cenjen tudi v zdravilstvu. Pospešuje prebavo in prekrvavitev, spodbuja izločanje seča, razkužuje in ima celilne lastnosti. Vendar pa ravno zaradi njegove ostrine ne gre pretiravati z njegovim uživanjem. Čeprav o zdravilnih učinkih v strokovni literaturi ni na voljo veliko podatkov, je dokazano, da med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze, encima, ki dokazano spodbuja boljšo prekrvavitev in celjenje.

 Hren kot zdravilo

Zdravilo pripravimo tako, da hren naribamo in potresemo s sladkorjem ali medom. Tak pripravek pomaga tudi pri težavah z želodcem in črevesjem ter pri prehladu in kašlju, poleg tega znižuje povišano temperaturo. Korenino lahko uporabimo tudi kot obkladek, ki pomaga pri glavobolu, zobobolu, bolečinah v sklepih, zbadanju v prsih in astmi. Pri tem je menda ključno tudi to, kdaj je hren nabran, saj se večina zeliščarjev strinja, da so zdravilne učinkovine le v takšnem, ki ga izkopljemo v mesecih, ki vsebujejo črko r (januar, februar, marec, april).

Hren kot zdrava priloga

Nariban hren, ki ga pripravimo z jabolki, smetano ali drugim dodatkom, mora biti sveže pripravljen, saj zelo hitro izgubi glavni lastnosti: aromatičnost in ostrino. Res je sicer, da boste verjetno jokali že ob tem, ko ga boste ribali, ravno zato pa ga morate za uživanje nekoliko omiliti z enim ali več dodatki. Nekateri prisegajo na dodatek jabolk, spet drugi na smetano ali skuto, drugim najbolj tekne babičina topla hrenova omaka. V kulinariki uporabljamo predvsem korenino, čeprav so užitni tudi listi. Hrenova korenina nima posebnega vonja, ko pa jo olupimo in nastrgamo, nas oster pekoč vonj in okus zdražita do solz. Solzenje in kihanje pri strganju hrena povzroča močno eterično olje, ki ga vsebuje hren.

Kako ga hraniti?

Hrenovo korenino zavito v folijo za živila hranimo v hladilniku, lahko tudi v zamrzovalniku, vendar pri tem izgubi nekaj ostrine. Odrežemo le toliko korenine, kot je potrebujemo, jo olupimo in nastrgamo. Nastrgan hren hitro potemni oziroma oksidira, zato ga lahko pokapljamo z limoninim sokom.