Prvi zapisi o običajih pitja kave segajo v zgodnje 15. stoletje. Jemen je bil eden najzgodnejših izvoznikov kave, tradicionalne kavarne pa so prišle iz Meke, kjer so pojav le-teh spodbujali ljudje na oblasti. Kavarne, ki so jih tam imenovali »kaveh kanes«, so postale družabna središča, kjer so se moški srečevali in se pogovarjali o poslu, klepetali o tem in onem, igrali šah in se zabavali – vse za ceno skodelice omamno dišeče temne tekočine.

Jemenske kavarne so bile kraj, kjer so se srečevali politiki in uporniki. Sčasoma so jih tudi zaradi takšnih srečanj poskušali ukiniti in to ne le enkrat ali dvakrat, temveč znova in znova. Vendar pa je bila kava takrat že tako priljubljena, da je bilo kavarne skoraj nemogoče izkoreniniti. Namesto tega je vlada v tem videla priložnost za zaslužek in to razvado obdavčila.

Prva dunajska kavarna

Do leta 1475 se je kava razširila do Konstantinopla. Turki kavo pripravljajo v nam dobro znanih džezvah, stregli pa so jo na zabavah. Skodelico kave je vedno spremljal tudi pogovor o političnih in družbenih razmerah v državi. Zgodba o prvi evropski kavarni je verjetno ena najbolj nenavadnih in izhaja iz časov turških vpadov v Evropo.

Ko se je turška vojska utaborila pred Dunajem in zavzela mesto, se je mlad Poljak Franz Georg Kolschitzky s pomočnikom vtihotapil v turški tabor. Tam mu je uspelo priti do informacij, s katerimi je krščanska vojska rešila mesto. Za nagrado pa je želel le 277 kilogramov 'kamelje krme', ki so jo za seboj pustili Turki. S kameljo krmo – zelenimi kavnimi zrni – je odprl prvo dunajsko kavarno, Kolschitzky's Cafe.

Preko Evrope do Otoka

Dišeči vonj kave je bliskovito prevzel tudi druge Evropejce in kmalu dosegel Britansko otočje. Med letoma 1670 in 1685 so v Londonu vzklile kavarne, v katerih so se radi zbirali in družili učenjaki in politiki. Pred skoraj 350 leti je neki neimenovani učenjak opisal kavarno kot prostor, kamor ljudje pridejo za kratek čas, da se srečajo s prijatelji, si pripovedujejo zgodbe in se zabavajo. Pitje toplega poživila se je vrtelo okoli razvedrila, učenosti in politike.

V Londonu so kavarnam nadeli vzdevek 'majhne univerze', saj se je moški lahko v enem večeru poslušanja naučil tu več kot v mesecu študiranja. Leta 1675 je kralj Charles poskušal prepovedati kavarne kot 'središča revolucije', vendar je moral razglas umakniti že po enajstih dneh, saj je v javnosti povzročil nemalo razburjenja. Kava je bila tako priljubljena, da je bila povod za rojstvo drugih izumov v družbi. Ena od kavarn je kasneje postala borza, druga ena največjih zavarovalnic na svetu.

Povzročila je tudi revolucijo

Kava ni le nedolžna tekočina, ki privlači množice. Pariške kavarne naj bi bile celo krive za francosko revolucijo. A ne le to. Leta 1773 je ameriški kolonist posvojil pitje kave kot patriotsko dolžnost, potem ko je britanska vlada dovolila East India Tea Company, da je uvažala neobdavčen čaj, kar je pomenilo, da je imela nepravično prednost pred domačimi podjetji. Prodajalne kave in kavarne so takrat že osvojile Italijo in Prusijo. Povsod v mestih sta postali kava in politika tesno povezani in med seboj prepleteni.

Danes splošno mnenje o običajih pitja kave ni dosti drugačno, kot je bilo v Jemnu in Konstantinoplu med 15. in 17. stoletjem. V kavarnah se ljudje srečujejo, si izmenjujejo ideje, poslušajo zgodbe in se zabavajo. Velike verige kavarn se širijo po vsem svetu, zasebne kavarne pa še vedno ponujajo več kot le skodelico kave – ponujajo omamno skodelico običajev pitja kave, dobro premešane z dobro družbo, političnimi pogovori in možnostjo spoznavanja drugih, ki jih je očarala tako atmosfera kot aromatična zrna.

Svetovna kakovost

Kavo gojijo v več kot 50 državah po svetu, vendar večina trgovinskih kav prihaja iz peščice zelo industrializiranih držav. Tam niso le popolni pogoji za pridelovanje, temveč tudi ohranjajo enako aromo zrn z načrtnim kmetijstvom in stalnim strogim nadzorom kakovosti.

V vzhodni Afriki in na Srednjem vzhodu naj bi pridelovali odlično kavo. Vabljiva kava skrivnostnih okusov s tega dela sveta razkriva izvrstne okuse, kot so borovnice, citrusi, kakav in začimbe, ki pravih poznavalcev kave ne pustijo ravnodušnih. Kenijska, etiopska in jemenska kava so še posebej priljubljene.

Bolj blaga, a odlična

Južna Amerika je središče kave, največji proizvajalki pa sta  Brazilija in Kolumbija. Kave Latinske Amerike so običajno blažje, z močnim, kakovostnim priokusom, zaradi česar so odlične za mešanje. Mehika, Gvatemala, Panama, jamajško Blue Mountain in Kostarika prispevajo s svojimi edinstvenimi mešanicami.

Azijske države po drugi strani proizvajajo gostejšo kavo bolj polnega, izrazitega okusa, zaradi česar so idealne za mešanice, ki tako dobijo bolj poln okus. Indonezija proizvaja večino azijskih kakovostnih zrn, vendar pa tudi Koreja proizvede kar nekaj kave.

Druga država, drugačen okus

Vsak narod proizvede kavo določenega okusa in večina velikih proizvajalcev kave se aktivno trudi, da bi tako tudi ostalo. Če bi se "potuhnjeni" korejski pridelovalec kave odločil uvoziti brazilske rastline, se ne bi spremenil le okus brazilskega zrna zaradi drugačnega podnebja, prsti in nadmorske višine, tudi kupce bi motilo križanje različnih vrst.

Vsaka država ima nekaj različic naravnih kavnih zrn, ki tam najbolje uspevajo. Tako poznamo kave, ki najbolje uspevajo v senci, organske, brezkofeinske kave in kave, ki jih pridelujejo pod okriljem pravične trgovine. Ves čas pa se prebivalci trudijo, da bi ohranili edinstven okus kav, ki so značilna za njihovo pokrajino.


Zanimivost: najdražja kava

Najdražja kava na svetu ne prihaja z Jamajke ali Havajev, temveč iz Indonezije. Kopi Luwak ali najdražja kava na svetu dejansko obstaja. Skrivnost pa je v kavnih zrnih, ki jih poje, delno prebavi in izloči navadna cibetovka, podlasici podobna žival.

“Kopi”, indonezijska beseda za kavo, skupaj z “luwak”, ki je lokalno ime živali, jé surova rdeča kavna zrna. Cibetovka prebavi mehak zunanji del jagode, a ne notranjih zrn, ki jih izloči z iztrebki. Prebava naj bi zrnom dodala edinstven okus in odstranila grenak priokus, zrna nato poberejo domačini in jih prodajo. Manj kot pol kilograma najdražjih kavnih zrn lahko stane do 440 evrov, skodelica kave iz teh zrn pa do 37 evrov.