Melisin čaj, ki ga sladkamo s čajno žličko domačega ali bio medu, naj bi tako imel pozitiven vpliv na nespečnost. Napitku po okusu lahko dodamo še nekaj metinih listov ali pa si pripravimo čaj iz enake količine melise, baldrijana in hmelja. Preden ga serviramo, ga precedimo in nekoliko ohladimo, za boljši okus pa mu lahko dodamo še nekaj kapljic limoninega soka.

Obraz, vrat in dekolte

Za temeljito čiščenje kože so v preteklosti liste melise dodali čistemu alkoholu, tekočino razredčili z destilirano vodo, jo precedili in jo z vato nanesli na obraz, vrat in dekolte. Opisani tonik ni primeren za nego razdražene ali aknaste kože, omislijo pa si ga lahko predvsem tisti z mastno do mešano kožo. Občutljiva koža bo vesela predvsem nežnih melisinih oblog. Manjši količini vroče vode dodamo pest melisinih listov, počakamo 10 minut, nato tekočino precedimo in ji dodamo čajno žličko mandljevega olja. Tekočino shranimo v stekleničko in jo pred uporabo dobro pretresemo. Nanesemo jo na večje kosme vate in z njo obložimo obraz, vrat in dekolte. Odstranimo po 10 minutah.

Naše babice so prisegale tudi na melisino žganje. To naj bi po prestani bolezni krepilo telo in duha, ter organizmu vračalo potrebno moč. V šestnajstem stoletju pa naj bi opisana tekočina služila kot zdravilo v primeru ugrizov strupenih živali. Melisa med drugim umirja delovanje ščitnice, zato jo zdravilci priporočajo tudi kot začimbo ali dodatek jedem. Redno uživanje melisinega čaja ali njenih listov pa naj bi preprečevalo in zdravilo tudi nastanek herpesa.

Naravno nad glavobol

Proti glavobolu naj bi učinkoval pripravek iz medu, melisinih listov in limoninega soka, obenem pa naj bi ta dišeča rastlina poskrbela še za zdravljenje napetosti, izboljševanje spomina in ureditev prebave. Legenda trdi, da naj bi melisa odganjala žalost, njen vonj pa naj bi prebujal pozitivne misli in občutke, zato jo nekateri naravni zdravilci uporabljajo tudi za zdravljenje depresivnosti.

Spremljajte nas na Facebooku