Jessica Jagec pripravila prvo hologramsko modno revijo v Sloveniji

Jessica Jagec je mlada slovenska modna oblikovalka, ki prihaja iz Ljutomera. Je študentka zadnjega letnika oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, ki se je odločila dragocenih izkušenj nabrati tudi s študijem na Winchester School of Art v Londonu. Po vrnitvi s tujine je javnosti predstavila novo kolekcijo pomlad/poletje 2012 in očarala z drznostjo in inovativnostjo. Posebnost revije je bila predstavitev modelov na hologramu, kar se je v Sloveniji zgodilo prvič. Sicer Jessica navdih za svoje ustvarjanje črpa iz zgodovine, najraje iz baroka in rokokoja, blizu pa ji je tudi 'new look'. Njena ciljna skupina so fatalne ženske, ki rade pokažejo svojo seksualnost in ženstvenost ter rade poudarijo svojo silhueto. Rada ima padajoče materiale, ki jih drapira, in baročne vzorce. Mi smo se z njo pogovarjali takoj po predstavitvi kolekcije, ko je bila še polna vtisov in občutkov.

Kdaj ste se začeli zanimati za modo? Kdaj ste rekli, da je to to, kar si želite početi v življenju?
V bistvu traja to že od mladih let. Že od malega sem rada risala in se likovno izražala, malo bolj resno pa se je vse skupaj začelo, ko sem šla na srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Sedaj pa se samo še nadaljuje s študijem doma in v Angliji.

Prebrala sem, da ste bili tudi manekenka. Kaj je bilo prej – Jessica manekenka ali Jessica kreatorka?
Jessica oblikovalka je bilo že od vedno. Manekenstvo je bilo v bistvu bolj kot sprotni zaslužek preko študentskega dela, ampak to je bilo že kar nekaj časa nazaj. Je pa res, da sem kot manekenka dobila številne kontakte in se mi je potem lažje odprlo kot oblikovalki. Vedno pa sem vedela, da želim biti oblikovalka.

Kakšno je vaše mnenje o manekenkah in misicah?
Če gledam z vidika tega krutega oblikovalskega sveta, ne maram, da so preveč suhe. Rada imam malo bolj polne oziroma 'normalne' modele. Glede stereotipov o inteligenci manekenk bi rekla, da to ne drži, vsekakor pa se najdejo primeri, ki potrjujejo pravilo. Svojih manekenk ne bi nikoli silila v nekaj, kar si ne želijo. Drugače pa se z njimi zelo dobro razumem, smo tudi prijateljice in vesela sem, da jih imam, saj tako vem, da delam s preverjenimi modeli.

Kaj pa je za vas moda?
Moda mi je življenje. Rada se ukvarjam z njo, rada razmišljam, kako bi spreminjala stvari, kako bi koga oblekla, kaj bi novega naredila. To mi res veliko pomeni.

Kakšno modo najraje ustvarjate in kako se lotite oblikovanja?
Inspiracijo večinoma črpam iz zgodovine, ker me to zanima, ker rada berem zgodovinske knjige in ker je to zanimiv izziv tudi s kostumografskega vidika, saj zgodovino naredim nosljivo. Definitivno pa rada ohranim žensko s silhueto, ki poudari ženske obline. Zdi se mi namreč, da želijo biti ženske danes vse preveč možate, jaz pa rada žensko ohranim žensko.

Kateri kos garderobe po vašem mnenju ne bi smel naslednjo pomlad in poletje manjkati v omari nobene ženske?
Tudi sama se odkrito povedano malo težje spravim h krilu in zato poskušam to nekako spremeniti in bi rekla, da naj ženske čim več nosijo krila in naj imajo vsaj kakšno v svoji omari.

Prihajate iz Prlekije. Kako pogosto se vračate v rodne kraje in kaj pravijo tamkajšnji prijatelji na vaše ustvarjanje in vaše uspehe?
Malo je drugače, ker mogoče niso toliko modno ozaveščeni, ampak ljudje v naših koncih me res sprejemajo tako toplo, da mi je resnično lepo. Pa tudi spodbujajo me ves čas in prav vesela sem vsakič, ko lahko grem domov, čeprav mi čas tega zadnje čase ne dopušča vedno. Sem pa res zelo vesela in počaščena, da se je današnje revije udeležila tudi moja družina, ki mi veliko pomeni.

Zakaj ste se odločili za študij v Angliji?
V bistvu je šlo za študijsko izmenjavo. Nekatere stvari so mi pomagali urediti profesorji, večinoma pa sem sama kontaktirala šolo v Angliji in naletela na zelo prijazne ljudi, ki so mi bili takoj pripravljeni pomagati. Pomembno je, da vidiš, kako se to dela v tujini, saj gre za čisto drug sistem kot pri nas. Tako da že to, da greš v tujino ali v katero koli modno prestolnico, je velika izkušnja, ki ti veliko da. Fasciniral me je utrip mesta, urejenost in drznost ljudi, ki je pri nas še ni mogoče zaslediti v taki meri.

V čem se angleška moda razlikuje od slovenske?
Zdi se mi, da ima vsaka prestolnica do neke mere svojo modo. Tudi dejstvo, da je London modna prestolnica, vpliva na to, kako se, predvsem ženske, oblačijo. Mogoče pri nas v Sloveniji še nisem opazila izrazitega stila, ker tu živim in na to ne gledam objektivno. Se mi pa zdi, da se tudi slovenska moda počasi prebuja in da ljudje vedno bolj gledajo na to, kako so oblečeni.

Menite, da se v Sloveniji modno oblikovalci lahko uveljavijo in se preživljajo zgolj s kreiranjem?
Se da, vendar ni primerjave s tujino. Zdi se mi, da moraš zadeti in ustvarjati modo, ki je ljudem všeč, čeprav iz izkušenj vidim, da niso zgolj 'navadni' kosi oblačil tisto, kar ljudje nosimo. Vedno več je drznosti.

Od kod ideja za hologramsko virtualno modno revijo?
V bistvu sem prejela povabilo Andreja Deniše, ki je patentiral popolnoma nov model holograma v Sloveniji in svetu nasploh, in na začetku po pravici povedano nisem imela pojma, o čem govori. Potem ko pa sem malo raziskala področje in videla, kaj vse je na tem področju že bilo narejeno, sem bila resnično navdušena. Gledati en tak projekt, kako nastaja pod tvojimi rokami, je res nekaj najlepšega za oblikovalca.

Kaj bi rekli, da so glavne značilnosti vaše nocoj videne kolekcije? Čemu ste dajali posebne poudarke?
Poudarek je na ženstvenosti, na nežnih barvah, vseeno se mi pa zdi, da je trendi in malo futuristično. Materiali so padajoči v kontrastih s tršimi, pa tudi malo bleščic mora biti zraven. Rada delam z različnimi materiali, nikoli pa ne bi delala s krznom, ker sem ljubiteljica živali in sem videla, kako ga pridobivajo, poleg tega pa se mi zdi, da je tehnologija že toliko napredovala, da imamo toliko umetnih materialov, ki so popolnoma primerljivi z naravnimi, da ne rabimo krzna.

Nameravate morda v prihodnosti ustvarjati tudi za moške?
V bistvu sem res razmišljala, da bi se lotila tudi tega, ker se mi zdi, da je veliko povpraševanja. Z veseljem bi delala tudi za moške in mogoče bo prav to moj naslednji projekt.

Kam gre pot Jessice Jagec? Kakšni so njeni cilji?
Cilji niso ravno jasno začrtani. Gotovo si želim uspeti v tujini. Za začetek bi šla v London, ker mi je malo bolj domač. Ne predstavljam si sicer, da bi se čisto preselila, ker bi preveč pogrešala domovino, ampak danes letalske linije res dobro povezujejo države med seboj in zato najbrž ne bi bilo problema. Imam veliko povabil londonskih fotografov, ki me vabijo na 'shootinge' in v bistvu že iščem termin, kdaj in kako bi to izpeljala.